V zadnjih mesecih je slovenski politi\u010dni prostor ujet v prime\u017e razprav o dr\u017eavni suverenosti, celo veleizdaji in vpletanju tujih obve\u0161\u010devalnih akterjev v doma\u010de demokrati\u010dne procese. Povod za to so forenzi\u010dno potrjeni, a selektivno zmontirani in skraj\u0161ani posnetki, ki razkrivajo domnevno sistemsko korupcijo v samem vrhu do nedavno levosredinske vladajo\u010de koalicije. Medtem ko del politike, medijev in javnosti bije plat zvona zaradi vpletanja tuje zasebne preiskovalne agencije Black Cube, se v ozadju odvija veliko nevarnej\u0161i proces: poskus popolnega speljevanja pozornosti z vsebine teh prisluhov.<\/p>\n
\u010ce \u017eelimo objektivno oceniti, kaj v danem trenutku usodneje spodkopava prihodnost in temelje slovenske dr\u017eave, moramo prese\u010di dnevnopoliti\u010dno retoriko ter parlamentarne preiskovalne komisije. Pogledati moramo globlje \u2013 v samo jedro delovanja na\u0161ih institucij, ustavne ureditve in mednarodnega ugleda dr\u017eave.<\/p>\n
Sindrom “ubijte glasnika” kot preizku\u0161ena obrambna strategija<\/p>\n
Standardni politi\u010dni refleks ob izbruhu obremenjujo\u010dih afer je diskreditacija vira ali na\u010dina, kako so podatki pri\u0161li v javnost. Osredoto\u010danje izklju\u010dno na vpra\u0161anje, kdo je snemal, na katerih lokacijah v tujini so posnetki nastajali in kdo je to preiskavo pla\u010dal, je izjemno priro\u010dna strategija za preusmerjanje pozornosti. Javna in medijska razprava se je tako z vsebine (zloraba polo\u017eaja, klientelizem, netransparentni finan\u010dni tokovi) namerno pomaknila na polje nacionalne varnosti in zunanjega vme\u0161avanja v volitve.<\/p>\n
Toda argument o izklju\u010dno “zunanji gro\u017enji” in tuji zaroti\u00a0popolnoma zvodeni ob dejstvu, da poleg tujih obstajajo tudi enako obremenjujo\u010di doma\u010di prisluhi. Gre za posnetke, ki so o\u010ditno nastali kot plod notranjih frakcijskih bojev znotraj vladajo\u010dih struktur, kjer se razli\u010dne struje borijo za obvladovanje klju\u010dnih in finan\u010dno najdonosnej\u0161ih dr\u017eavnih sektorjev.<\/p>\n
Ko se klju\u010dni akterji znotraj sistema medsebojno snemajo, izsiljujejo in dr\u017eijo v \u0161ahu, postane jasno, da suverenost dr\u017eave ni primarno ogro\u017eena od zunaj. Ogro\u017eena je od znotraj, ker so jo tisti, ki bi jo morali varovati in zastopati nacionalni interes, zamenjali za osebne, strankarske ali lobisti\u010dne interese. Tuji agenti ali doma\u010di \u017evi\u017ega\u010di so to gnilobo zgolj potegnili na plano \u2013 niso je pa oni ustvarili.<\/p>\n
Pravna nevtralnost nasproti politi\u010dni in moralni higieni<\/p>\n
Pravosodni sistem ima pri obravnavi tak\u0161nih dokazov jasna in izjemno stroga procesna pravila. Ker gre za posnetke, ki so sicer forenzi\u010dno avtenti\u010dni (niso plod umetne inteligence), a hkrati zmontirani, zlepljeni in pridobljeni brez odredbe preiskovalnega sodnika, bodo na sodi\u0161\u010du zaradi doktrine sadu zastrupljenega drevesa te\u017eko prestali test zakonitosti. Slovensko kazensko pravo upravi\u010deno \u0161\u010diti ustavno pravico do zasebnosti in tajnosti razgovorov, saj s tem prepre\u010duje, da bi dr\u017eava postala poligon za divje, nezakonito prislu\u0161kovanje in izsiljevanje.<\/p>\n
Vendar pa pravna procesna pravila ne smejo biti izgovor za popolno odsotnost politi\u010dne in moralne higiene v dru\u017ebi. Sodi\u0161\u010de javnega mnenja in politi\u010dna odgovornost delujeta na druga\u010dnih temeljih kot kazensko sodi\u0161\u010de. Dejstvo, da je bil dokaz pridobljen na sporen na\u010din, ne izbri\u0161e zastra\u0161ujo\u010de te\u017ee vsebine: dejstva, da so se koruptivna dejanja zgodila. \u010ce posnetki razkrivajo na\u010drtno razgradnjo in podrejanje institucij, se nosilci oblasti ne morejo in ne smejo skriti za pravni formalizem nelegalnega prisluha. Dr\u017eavljanom so dol\u017eni pojasniti vsebino svojih besed in dejanj, ne le tehni\u010dnih okoli\u0161\u010din snemanja.<\/p>\n
Sistemski odpori proti spremembam: zakaj nekateri trepetajo pred StKOK?<\/p>\n
Da je korupcija v Sloveniji pre\u0161la iz posami\u010dnih ekscesov v nevarno sistemsko fazo, dokazujejo siloviti odpori ob spreminjanju statusa quo oziroma vsakem poskusu resni\u010dnih zakonskih sprememb. Odli\u010den kazalnik teh zakulisnih pritiskov in interesov so odpori ter javne polemike ob predlogu zakona StKOK (Zakon o specializiranih organih za obravnavo korupcijskih kaznivih dejanj in organiziranega kriminala).<\/p>\n
Vsaka zakonska pobuda, ki bi prinesla resni\u010den, neodvisen nadzor, okrepila avtonomijo preiskovalnih organov ter presekala globoko za\u017erte klientelisti\u010dne mre\u017ee, takoj naleti na zid institucionalnega in politi\u010dnega odpora. Status quo namre\u010d najbolj ustreza tistim, ki so si klju\u010dne dr\u017eavne organe (od nadzornikov do delov represivnega aparata) podredili do te mere, da ti ne morejo ali ne upajo ve\u010d neodvisno izvajati svojih z ustavo dolo\u010denih pooblastil. Ko se eliti ni treba ve\u010d bati, da jo bo zaradi zlorabe polo\u017eaja kdorkoli poklical na odgovornost, se ustavna demokrati\u010dna ureditev sesuje sama vase.<\/p>\n
Izguba kredibilnosti na mednarodnem parketu<\/p>\n
Vzporedno z notranjo erozijo institucij Slovenija svojo suverenost in vpliv pospe\u0161eno izgublja tudi na zunaj, na mednarodnem prizori\u0161\u010du. Dolgotrajno in namerno zavla\u010devanje z izpolnjevanjem mednarodnih varnostnih in obrambnih obveznosti, ki jih je dr\u017eava sprejela v okviru zveze Nato ter ideje o izstopu iz zavezni\u0161tva nas potiskajo na rob verodostojnih partneric.<\/p>\n
Enostranska razveljavitev pogodbe za nakup nujne voja\u0161ke opreme oziroma oklepnikov (s \u010dimer se je uresni\u010ditev pred desetletji dogovorjenih ciljev sil premaknila v nedolo\u010deno prihodnost) ter uporaba “kreativnega ra\u010dunovodstva” pri izkazovanju obrambnih izdatkov v vi\u0161ini dveh odstotkov BDP niso ostale neopa\u017eene. Vodstvo zavezni\u0161tva in partnerske dr\u017eave so to igro spregledali. Za majhno dr\u017eavo je vklju\u010ditev v evroatlantske integracije klju\u010dni instrument za krepitev in za\u0161\u010dito lastne suverenosti, a ta instrument deluje le, \u010de dr\u017eava velja za zanesljivega in kredibilnega partnerja. Dr\u017eava, ki velja za zavezni\u0161kega “\u0161vercarja” na zunaj in je pre\u017eeta s korupcijo navznoter, izgublja pogajalsko mo\u010d v Bruslju ali kje drugje ter dolgoro\u010dno ogro\u017ea lastno varnostno arhitekturo.<\/p>\n
Zaklju\u010dek<\/p>\n
\u010ce potegnemo \u010drto pod dandana\u0161njim politi\u010dnim stanjem, se zastavlja klju\u010dno vpra\u0161anje: kaj dejansko pomeni usodno gro\u017enjo za prihodnost Slovenije? Ali je to tuja organizacija, ki je s svojimi metodami razgalila gnilobo v sistemu, ali pa dejstvo, da je ta gniloba sploh prisotna, da je sistemsko za\u0161\u010ditena in da se njeni akterji kr\u010devito borijo za ohranitev svojih privilegijev?<\/p>\n
Odgovor je jasen, \u010deprav za marsikoga politi\u010dno neprijeten. Resni\u010dna gro\u017enja slovenski suverenosti in prihodnosti niso uvo\u017eeni posnetki ali tuje agencije. Resni\u010dna gro\u017enja je doma\u010da politi\u010dna kasta, ki stoji za razrastjo korupcije, privatizacijo dr\u017eavnih institucij ter degradacijo zunanjepoliti\u010dnega ugleda dr\u017eave. Dokler bo slovenska javnost nasedala dimnim bombam in preusmerjanju pozornosti na zunanje sovra\u017enike\u00a0ter dokler bodo lobiji uspe\u0161no blokirali sistemske protikorupcijske zakone, kot je StKOK, bo Slovenija ostala ujetnica lastnih elit \u2013 nevarno ranljiva navznoter in povsem neverodostojna na zunaj.<\/p>\n
Kolumne izra\u017eajo stali\u0161\u010da avtorjev\u00a0in ne nujno tudi organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredni\u0161tva Siol.net.\u00a0\u00a0 \u00a0<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"V zadnjih mesecih je slovenski politi\u010dni prostor ujet v prime\u017e razprav o dr\u017eavni suverenosti, celo veleizdaji in vpletanju…\n","protected":false},"author":2,"featured_media":157657,"comment_status":"","ping_status":"","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":"","_share_on_mastodon":"0"},"categories":[6],"tags":[11122,25462,1258,1305,59,61,62,4344,37,58,60,38],"class_list":["post-166786","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","category-slovenija","tag-black-cube","tag-bozo-cerar","tag-kolumna","tag-korupcija","tag-republic-of-slovenia","tag-republika-slovenija","tag-si","tag-skok","tag-slovene","tag-slovenia","tag-slovenija","tag-slovenscina"],"share_on_mastodon":{"url":"https:\/\/pubeurope.com\/@si\/116962182210917505","error":""},"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/166786","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/users\/2"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=166786"}],"version-history":[{"count":0,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/166786\/revisions"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media\/157657"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=166786"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=166786"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=166786"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}