<\/p>\n ![\"MInistrstvo](\"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-content\/uploads\/2026\/07\/1784705535_559_Wide-716094486_1335546318680598_6968265064667521129_n-400.webp\")
<\/p>\n
Kmetijstvo<\/p>\n
Cigler Kralj \u0161e ni podpisal primopredaje: zmotila ga je tudi tema o usmrtitvi enodnevnih petelin\u010dkov<\/p>\n
<\/a><\/p>\n
Dr. Ter\u010di\u010d se je kot vodja raziskovalnega projekta prijavil na omenjeni javni razpis, in to prav s temo z naslovom Odprava usmrtitve enodnevnih petelin\u010dkov v Sloveniji: vrednotenje alternativnih re\u0161itev in priprava nacionalne strategije. Namen njegove raziskovalne skupine je bil pripraviti strokovne podlage za postopno odpravo te prakse v Sloveniji. Na razpis so se pripravljali dober mesec. \u00bbPri pripravi so sodelovali raziskovalci ve\u010d kateder biotehni\u0161ke fakultete, veterinarske fakultete in podjetja Jata Emona, zato ne gre le za \u010das enega raziskovalca, temve\u010d za precej\u0161en skupni vlo\u017eek ve\u010d ljudi,\u00ab je povedal Ter\u010di\u010d in priznal, da ga je razveljavitev razpisa presenetila, sploh zato, ker je bila objavljena na dan izteka roka za oddajo projektnih prijav. \u00bbZ vidika prijaviteljev bi bilo vsekakor ugodneje, \u010de bi bile morebitne dileme razre\u0161ene pred objavo razpisa oziroma dovolj zgodaj pred iztekom prijavnega roka,\u00ab je pripomnil sogovornik.<\/p>\n
Ponekod je ubijanje petelin\u010dkov prepovedano<\/p>\n
Na svetovni ravni naj bi pokon\u010dali pribli\u017eno pribli\u017eno 6,5 milijarde enodnevnih petelin\u010dkov na leto oziroma okoli osemnajst milijonov na dan. Po starej\u0161i oceni evropske komisije so valilnice v EU usmrtile pribli\u017eno 330 milijonov enodnevnih pi\u0161\u010dancev na leto ali okoli 900.000 na dan. Toda dr. Ter\u010di\u010d opozarja, da te \u0161tevilke temeljijo na starej\u0161ih podatkih, ki ne upo\u0161tevajo, da so nekatere dr\u017eave ubijanje petelin\u010dkov lahkega tipa \u017ee prepovedale. V Nem\u010diji je prepovedano od 1. januarja 2022, v Franciji od 1. januarja 2023, v Italiji bo za\u010dela prepoved (ob nekaterih zakonsko dolo\u010denih izjemah) veljati konec tega leta. Na Nizozemskem splo\u0161na zakonska prepoved \u0161e ne velja, vendar so sprejeli sektorski cilj, da bi prakso usmr\u010devanja petelin\u010dkov pri prireji jajc za doma\u010di in nem\u0161ki trg opustili v letu 2026, je stanje povzel Du\u0161an Ter\u010di\u010d.<\/p>\n
In pripomnil, da na ravni EU za zdaj \u0161e ni enotne in \u017ee veljavne prepovedi. \u00bbEvropska komisija je leta 2022 napovedala preu\u010ditev ustreznih zakonodajnih sprememb, v strategiji EU za \u017eivinorejo iz leto\u0161njega julija pa je navedla, da namerava do konca leta 2026 predlagati spremembo pravil o dobrobiti koko\u0161i nesnic in pitovnih pi\u0161\u010dancev, katere cilj bo med drugim tudi odprava sistemati\u010dnega usmr\u010devanja petelin\u010dkov lahkega tipa. Gre torej za napoved zakonodajnega predloga in ne za \u017ee veljavno prepoved v vseh dr\u017eavah \u010dlanicah,\u00ab je pojasnil strokovnjak za perutnino.<\/p>\n
Slovenija nima natan\u010dnih podatkov<\/p>\n
Kako pa je z ubijanjem dan starih petelin\u010dkov pri nas? \u00bbSlovenija nima sistemati\u010dno zbranih podatkov o \u0161tevilu enodnevnih petelin\u010dkov lahkega oziroma nesnega tipa, o sedanjem ravnanju z njimi ter o stro\u0161kih in izvedljivosti mo\u017enih alternativ. Prav tako ne vemo dovolj natan\u010dno, kak\u0161ne bi bile posledice posameznih re\u0161itev za valilnice, rejce, potro\u0161nike, ceno jajc in stopnjo odvisnosti od uvoza. Projekt bi poleg analize stanja vklju\u010deval tudi prakti\u010dni preizkus ene od mo\u017enih re\u0161itev. Kon\u010dni cilj bi bila strokovno utemeljena nacionalna strategija in ne vnaprej\u0161nje zagovarjanje samo ene re\u0161itve,\u00ab je pojasnil dr. Ter\u010di\u010d in ocenil, da je raziskovanje tega vpra\u0161anja strokovno utemeljeno in potrebno.<\/p>\n
Kmetijski minister Janez Cigler Kralj, ki ga je najbolj zmotila prav ta tematika, o\u010ditno meni druga\u010de. \u00bbTemeljno vpra\u0161anje je, ali si sme dr\u017eava privo\u0161\u010diti, da neki pravni akt politi\u010dno ustavi brez resnih analiz, ki jih zahteva \u0161ele po preklicu razpisa. V tem primeru gre za problem transparentnosti in stabilnosti, ki omaja zaupanje raziskovalcev in raziskovalnih institucij v vlado,\u00ab je v zvezi z razveljavitvijo razpisa za Dnevnik poudaril dr. Emil Erjavec, nekdanji dekan biotehni\u0161ke fakultete in strokovnjak za kmetijsko politiko. Ocenil je, da bi moralo ministrstvo za kmetijstvo razpis izpeljati do konca, pregledati vse prispele vloge in \u0161ele potem presoditi, ali neka razpisana tema in prijava nanjo strate\u0161ko ni primerna. Zgolj na podlagi naslova tega ni mogo\u010de narediti, je dejal Erjavec. In poudaril, da raziskovalne teme v moderni dr\u017eavi ne bi smele biti odvisne od zamenjave vlade, saj gre za izvajanje dr\u017eavne strategije, ki se ne spreminja na \u0161tiri leta, niti z ideolo\u0161kim predznakom vlade.<\/p>\n
\u00bbSpozna se samo na politi\u010dno obrt\u00ab<\/p>\n
\u0160e bolj kriti\u010den je bil dr. Gorazd Kova\u010di\u010d, ki je v izjavi za javnost Visoko\u0161olskega sindikata Slovenije glede razveljavljenega razpisa med drugim zapisal: \u00bbTema dobrobit \u017eivali je resna znanstvena tematika, s katero se ukvarjajo \u0161tevilni znanstveniki v razvitem svetu. Janez Cigler Kralj nima znanstvenih referenc, da bi lahko podajal avtoritativne sodbe o relevantnosti posameznih raziskovalnih problematik na podro\u010dju kmetijstva. Na podro\u010dja svojega resorja se ne spozna niti strokovno. Spozna se samo na politi\u010dno obrt in na politi\u010dna zavezni\u0161tva z dolo\u010denimi interesnimi skupinami.\u00ab<\/p>\n
Podpe\u010dan: Iskanje re\u0161itev, ki bi temeljile na znanstvenih dognanjih, bi bilo koristno<\/p>\n
Na razveljavljeni razpis ministrstva za kmetijstvo se je s tremi projekti prijavil tudi Nacionalni center za dobrobit \u017eivali (NCD\u017d), ki deluje v sklopu veterinarske fakultete. Po besedah vodje tega centra dr. O\u017ebalta Podpe\u010dana jim je priprava na razpis vzela nekaj tednov, zato jih je njegova razveljavitev v zadnjem trenutku prav tako presenetila. Minister Janez Cigler Kralj je kot potencialno spornega posebej izpostavil raziskovalni projekt, ki se nana\u0161a na sistemati\u010dno ubijanje enodnevnih petelin\u010dkov. Bi bilo raziskovanje tega vpra\u0161anja nepotrebno? \u00bbGre tako za eti\u010dno kot tudi s stali\u0161\u010da dobrobiti \u017eivali za zelo ob\u010dutljivo podro\u010dje. Iskanje re\u0161itev, ki bi temeljile na znanstvenih dognanjih, bi bilo tako za dr\u017eavo kot dru\u017ebo koristno, za \u017eivali pa nujno,\u00ab je odvrnil Podpe\u010dan. Pojasnil je, da gredo prizadevanja, predlogi, raziskave in re\u0161itve na tem podro\u010dju v tri smeri: v dolo\u010danje spola v oplojenih jajcih (verjetno najprimernej\u0161a trajnostna re\u0161itev), v rejo petelin\u010dkov za proizvodnjo mesa in v vzrejo pasem za dvojni namen (za jajca in meso). Vodja NCD\u017d meni, da bi bilo prav, da se Slovenija raziskovalno loti tudi problematike vkle\u0161\u010danja brejih oziroma doje\u010dih svinj, kar je bila prav tako ena od ponujenih tem razveljavljenega razpisa. Dodajmo, da je evropska komisija pred dnevi napovedala, da namerava predlog za opustitev vkle\u0161\u010danja svinj objaviti v prvi polovici leta 2027.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"Pi\u0161\u010dan\u010dje farme po svetu vsako leto usmrtijo okoli 6,5 milijarde dan starih petelin\u010dkov. Ker industrija od njih nima…\n","protected":false},"author":2,"featured_media":166845,"comment_status":"","ping_status":"","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":"","_share_on_mastodon":"0"},"categories":[20],"tags":[32,182,35,31,34,36,6621,37,38,33,43254],"class_list":["post-166844","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","category-novice","tag-headlines","tag-kmetijstvo","tag-najpomembnejse-novice","tag-news","tag-novice","tag-osrednje-novice","tag-raziskave","tag-slovene","tag-slovenscina","tag-top-stories","tag-usmrcevanje-dan-starih-petelinckov"],"share_on_mastodon":{"url":"https:\/\/pubeurope.com\/@si\/116962469546190690","error":""},"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/166844","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/users\/2"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=166844"}],"version-history":[{"count":0,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/166844\/revisions"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media\/166845"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=166844"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=166844"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=166844"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}
![\"\ufeff-](\"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-content\/uploads\/2026\/07\/Wide-1159842-1000.webp\")
<\/p>\n![\"Google](\"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-content\/uploads\/2026\/07\/1784705534_345_dnevnik_gps_badge.png\"){kind=icon}