{"id":167020,"date":"2026-07-22T10:30:07","date_gmt":"2026-07-22T10:30:07","guid":{"rendered":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/167020\/"},"modified":"2026-07-22T10:30:07","modified_gmt":"2026-07-22T10:30:07","slug":"nemski-beg-mozganov-v-enem-letu-se-je-iz-drzave-izselilo-vec-kot-288-000-nemcev","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/167020\/","title":{"rendered":"Nem\u0161ki beg mo\u017eganov: v enem letu se je iz dr\u017eave izselilo ve\u010d kot 288.000 Nemcev"},"content":{"rendered":"

Po poro\u010danju portala Euronews se je v enem samem letu iz Nem\u010dije v tujino izselilo ve\u010d kot 288.000 nem\u0161kih dr\u017eavljanov, glede na podatke nem\u0161kega Zveznega statisti\u010dnega urada (Destatis). Zaskrbljujo\u010d je podatek, da be\u017eijo predvsem najbolj sposobni.<\/p>\n

Nedavna raziskava prav tako ka\u017ee, da se bo trend verjetno nadaljeval. Vse ve\u010d, zlasti visoko usposobljenih Nemcev, razmi\u0161lja o selitvi v tujino, pri \u010demer se jih ve\u010dina ne namerava vrniti v bli\u017enji prihodnosti. Raziskava, ki jo je naro\u010dila zaposlitvena platforma Indeed, ka\u017ee, da se je \u0161tevilo iskanj mednarodnih zaposlitvenih prilo\u017enosti od leta 2020 ve\u010d kot podvojilo.<\/p>\n

Preberite tudi: Zavrnila splav \u201cnepopolnega\u201d otroka \u2013 zdaj jo gejevski par to\u017ei za skoraj 400 tiso\u010d evrov <\/a><\/p>\n

I\u0161\u010dejo bolj\u0161e prilo\u017enosti<\/p>\n

Na\u010drti za selitev v tujino so \u0161e posebej raz\u0161irjeni med najbolje pla\u010danimi zaposlenimi. Ve\u010d kot polovica anketirancev \u2013 54 odstotkov \u2013 iz gospodinjstev z neto dohodkom najmanj 6000 evrov je povedala, da se je v zadnjih dvanajstih mesecih prijavila na delovna mesta v tujini ali pa vsaj preverjala mo\u017enosti na mednarodnem trgu dela. Dve tretjini vpra\u0161anih je povedalo, da na splo\u0161no razmi\u0161ljajo o tem, da bi sprejeli zaposlitev v tujini. Pribli\u017eno 30 odstotkov jih je \u017ee aktivno iskalo prosta delovna mesta ali poslalo prijave.Med tistimi, ki jih privla\u010di \u017eivljenje v tujini, jih 77 odstotkov \u017eeli zunaj Nem\u010dije \u017eiveti ve\u010d let ali celo za vedno zapustiti domovino. Po podatkih Indeed \u0161tevilni potencialni izseljenci i\u0161\u010dejo ustaljene pisarni\u0161ke poklice, denimo na podro\u010dju tr\u017eenja. Veliko zanimanja je tudi za delovna mesta v tehnologiji, gostinstvu in logistiki.<\/p>\n

\"\"Foto: AFP<\/p>\n

Raziskava Indeed je preu\u010devala tudi razloge, zaradi katerih zaposleni razmi\u0161ljajo o izselitvi. Najpogosteje vpra\u0161ani navajajo mo\u017enost vi\u0161jega dohodka in bolj\u0161e kakovosti \u017eivljenja, pri \u010demer je ta dva razloga izpostavila dobra polovica vpra\u0161anih. Pribli\u017eno 42 odstotkov jih je kot razlog navedlo prijetnej\u0161e podnebje ali ni\u017eje dav\u010dne in socialne obremenitve v tujini. Bolj\u0161e karierne mo\u017enosti in mo\u017enosti napredovanja so bile pomembne za precej manj\u0161i dele\u017e vpra\u0161anih, 24 odstotkov. \u010ceprav ekonomistka za trg dela pri podjetji Indeed, Virginia Sodergeld, mednarodno mobilnost na\u010deloma ocenjuje kot pozitivno, saj lahko izku\u0161nje in znanje, pridobljene v tujini, spodbudijo inovacije in ustvarjanje novih poslovnih prilo\u017enosti, opozarja, da je treba dejstvo, da o odhodu razmi\u0161lja kar dve tretjini zaposlenih, razumeti tudi kot znak nezadovoljstva z \u017eivljenjskimi in delovnimi razmerami v Nem\u010diji.<\/p>\n

Zdi se, da je za \u0161tevilne dav\u010dno breme v Nem\u010diji previsoko. Od vsakih 100 evrov stro\u0161kov dela, ki jih delodajalec nameni za povpre\u010dnega zaposlenega, mu po davkih in socialnih prispevkih ostane pribli\u017eno polovica oziroma 50,70 evra neto. Preostanek gre za dohodnino ter prispevke za socialno varnost, ki jih pla\u010dujejo zaposleni in delodajalci. To potrjujejo tudi rezultati raziskave. Kar 70 odstotkov vpra\u0161anih meni, da je dav\u010dna obremenitev v Nem\u010diji glede na vi\u0161ino dohodkov previsoka in da osebni trud pri delu ni dovolj nagrajen.<\/p>\n

Katere dr\u017eave so zanimive za Nemce?<\/p>\n

Katere dr\u017eave pa najbolj privla\u010dijo Nemce, ki razmi\u0161ljajo o selitvi? ZDA ostajajo na vrhu lestvice najbolj priljubljenih destinacij, saj predstavljajo 14,4 odstotka vseh iskalnih poizvedb. V primerjavi s prej\u0161njim letom pa je zanimanje zanje precej upadlo \u2013 \u0161tevilo iskanj se je zmanj\u0161alo za 34 odstotkov. Na drugem in tretjem mestu sta Zdru\u017eeno kraljestvo in \u0160vica, vsaka s 13,6 odstotka vseh poizvedb. Zdru\u017eeno kraljestvo je postalo ob\u010dutno privla\u010dnej\u0161e, saj se je \u0161tevilo iskanj pove\u010dalo za 38 odstotkov. Zanimanje se je pove\u010dalo tudi za Zdru\u017eene arabske emirate in Indijo, pri obeh za 24 odstotkov. Avstralija je v primerjavi s prej\u0161njim letom zabele\u017eila 10-odstotno rast zanimanja.<\/p>\n

\"\"Foto: AFP<\/p>\n

Prednosti Nem\u010dije po drugi strani predstavljajo predvsem podro\u010dja, ki ne igrajo velike vloge pri najbolj iskanih mednarodnih poklicih, saj gre bolj za varnost in stabilnost, kot za mo\u017enosti poklicnega napredka. Pribli\u017eno 60 odstotkov vpra\u0161anih je kot najve\u010djo prednost Nem\u010dije navedlo socialno okolje. Sledita za\u0161\u010dita zaposlitve, ki jo je izpostavilo 47 odstotkov vpra\u0161anih, in sistem socialnega varstva, ki ga je navedlo nekaj manj kot 35 odstotkov. Po podatkih Zveznega statisti\u010dnega urada se je lani iz Nem\u010dije izselilo pribli\u017eno 97.000 ve\u010d nem\u0161kih dr\u017eavljanov, kot se jih je vanjo vrnilo. To je najve\u010dji neto odliv po letu 2017. Pri ljudeh brez nem\u0161kega potnega lista je slika povsem druga\u010dna. Nem\u010dija je pri tej skupini zabele\u017eila neto priseljevanje ve\u010d kot 200.000 ljudi.<\/p>\n

A. S.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"Po poro\u010danju portala Euronews se je v enem samem letu iz Nem\u010dije v tujino izselilo ve\u010d kot 288.000…\n","protected":false},"author":2,"featured_media":167021,"comment_status":"","ping_status":"","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":"","_share_on_mastodon":"0"},"categories":[8],"tags":[27004,493,43288,37,60,38,64,63],"class_list":["post-167020","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","category-svet","tag-beg-mozganov","tag-nemcija","tag-selitve","tag-slovene","tag-slovenija","tag-slovenscina","tag-svet","tag-world"],"share_on_mastodon":{"url":"https:\/\/pubeurope.com\/@si\/116963169006632698","error":""},"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/167020","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/users\/2"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=167020"}],"version-history":[{"count":0,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/167020\/revisions"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media\/167021"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=167020"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=167020"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=167020"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}