<\/p>\n ![\"Dubioza](\"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-content\/uploads\/2026\/07\/Wide-profimedia-1044312265-400.webp\")
<\/p>\n
Iskali smo odgovore<\/p>\n
Od balkanofobije do trenda: zakaj mladina obo\u017euje Balkan<\/p>\n
<\/a><\/p>\n
Za\u010deli smo takole: vsaka nacionalna identiteta je polna napetosti in slovenska pri tem ni nobena izjema. \u010ceprav o identitetah pogosto razmi\u0161ljamo kot o stabilnih kategorijah, se v Sloveniji produktivne razlike, kot se je izrazil na\u0161 sogovornik, najlep\u0161e ka\u017eejo prav tam, kjer bi jih najmanj pri\u010dakovali \u2013 na kro\u017eniku in v slu\u0161alkah. Peter Stankovi\u0107, redni profesor kulturologije na Fakulteti za dru\u017ebene vede Univerze v Ljubljani, je med drugim poudaril, da lahko \u017ee na ravni vsakdanjih praks opazujemo, da v resnici obstaja ve\u010d razli\u010dnih Slovenij.<\/p>\n
Famozni burek<\/p>\n
\u00bbBi za\u010del kar pri bureku,\u00ab je dejal in se nasmehnil. Da, pri bureku. \u00bbTa je izjemno pomemben del slovenskega kulturnega in prehranjevalnega registra,\u00ab pojasnjuje Stankovi\u0107. Ne gre samo za obrok, temve\u010d za mo\u010dan simbol, okoli katerega se vzpostavlja pomembna dru\u017ebena lo\u010dnica. Na eni strani je tradicionalisti\u010dna demografija, ki \u017eivi v prepri\u010danju, da je Slovenija bolj\u0161a od Balkana. Za ta del prebivalstva je burek manjvredna hrana, osebna identifikacija pa se gradi prav na zavra\u010danju tistega, kar burek predstavlja.<\/p>\n
![\"-](\"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-content\/uploads\/2026\/07\/Orig-170226bv1147-2-1000.webp\")
<\/p>\n
Sogovornika smo obiskali v njegovem kabinetu na Fakulteti za dru\u017ebene vede. \/ Foto: Bojan Velikonja<\/p>\n
Na drugi strani pa stoji predvsem kozmopolitska in progresivna javnost, za katero je to \u017ee desetletja priljubljena mestna hrana. V mestih, kot so Ljubljana, Maribor, Celje, lahko postane burek simbol kulturne odprtosti. \u00bbTo, da ga je\u0161, je pri nas izjava o viziji slovenstva, ki ni zavrta, ampak razume, da nas vplivi drugih kultur lahko obogatijo,\u00ab dodaja sogovornik.<\/p>\n
Toda stvari, kot je to obi\u010dajno, niso nikoli povsem \u010drno-bele. Stankovi\u0107 duhovito opozori na paradoks \u010devap\u010di\u010dev: jed, ki nedvomno izvira iz drugih nekdanjih jugoslovanskih republik, se je v Sloveniji popolnoma udoma\u010dila, naturalizirala. Celo na pode\u017eelskih veselicah z narodnozabavno glasbo in narodnimi no\u0161ami se na meniju ne ponujajo mesni svaljki, temve\u010d \u2013 \u010devap\u010di\u010di, kar navsezadnje ka\u017ee na to, da je vpliv juga globoko in neizogibno prisoten v na\u0161em vsakdanu.<\/p>\n
Prelivanje v glasbo<\/p>\n
Ta ista kulturna razcepljenost se po njegovih besedah preliva tudi v glasbo. V devetdesetih letih so za del izobra\u017eene mladine popularni balkan \u017euri predstavljali izraz odprtosti in upora. Danes pa se dinamika nekoliko premika k sodobnim \u017eanrom, kot je trap, ki prina\u0161a nove zgodbe.<\/p>\n
Peter Stankovi\u0107 opa\u017ea tudi razvoj specifi\u010dnih subkultur, ki izvirajo iz druge ali tretje generacije priseljencev, demografskega dela, ki so ga slovenske tovarne in rudniki aktivno nova\u010dili v prej\u0161njih desetletjih. V slovenskem kontekstu ta glasba delno prevzema vlogo, ki jo ima v ZDA hiphop kot glasba marginaliziranih manj\u0161in. \u00bbNa nekak na\u010din so ‘\u010defurji’ na\u0161 najbli\u017eji pribli\u017eek temnopolte populacije v ameri\u0161kem hiphopu,\u00ab se je izrazil med razmi\u0161ljanjem.<\/p>\n
Stankovi\u0107 duhovito opozori na paradoks \u010devap\u010di\u010dev: jed, ki nedvomno izvira iz drugih nekdanjih jugoslovanskih republik, se je v Sloveniji popolnoma udoma\u010dila, naturalizirala.<\/p>\n
Prav ta uli\u010dna kredibilnost, ki izhaja iz priseljenskega in delavskega okolja, mo\u010dno privla\u010di mladino na splo\u0161no, tudi iz drugih sosesk. Glasba iz teh okolij nosi vi\u0161jo stopnjo avtenti\u010dnosti, ki si je privilegirana mladina sama ne more preprosto nadeti.<\/p>\n
Sti\u010di\u0161\u010de kultur<\/p>\n
Zastavlja se nam vpra\u0161anje, ali je nacionalisti\u010dni projekt popolne kulturne lo\u010ditve od Balkana, ki je bil izrazit v devetdesetih letih, torej neuspe\u0161no kon\u010dan. Stankovi\u0107 je pri ocenah previden. \u010ceprav je ta projekt uspe\u0161en v bolj konservativnem okolju, kjer je distanca do juga \u0161e vedno visoka, je slika (predvsem) v urbanih sredi\u0161\u010dih druga\u010dna.<\/p>\n
\u00bbImamo pa vedno ta tipi\u010dni slovenski sindrom, da iz vsakega grmovja \u0161e po stotih letih ska\u010dejo partizani in domobranci,\u00ab slikovito zaklju\u010di profesor.<\/p>\n
Vendar pa prisotnost \u0161iroke in kriti\u010dne populacije, ki se ne podpisuje pod etnocentri\u010dne nacionalisti\u010dne vrednote, vzbuja optimizem. Slovenija ostaja dinami\u010dno sti\u010di\u0161\u010de kultur, kjer se prihodnost ne ka\u017ee samo skozi politiko, temve\u010d tudi skozi tisto, kar mladi poslu\u0161ajo in jedo na ulici.\u00a0<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"\u010cakalna vrsta za burek. \/ Foto: Toma\u017e Skale\/dokumentacija Burek kot politi\u010dna izjava? Profesor razkriva dve plati Slovenije Kaj…\n","protected":false},"author":2,"featured_media":167139,"comment_status":"","ping_status":"","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":"","_share_on_mastodon":"0"},"categories":[20],"tags":[13309,16897,43320,276,32,1074,43316,43315,43318,16824,35,31,34,36,6254,37,60,38,36460,39990,43321,43319,33,43317],"class_list":["post-167138","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","category-novice","tag-burek","tag-cevapcici","tag-druzbene-razlike","tag-glasba","tag-headlines","tag-kultura","tag-kulturne-napetosti","tag-kulturologija","tag-multikulturalizem","tag-nacionalna-identiteta","tag-najpomembnejse-novice","tag-news","tag-novice","tag-osrednje-novice","tag-prehrana","tag-slovene","tag-slovenija","tag-slovenscina","tag-slovenska-identiteta","tag-sodobna-slovenija","tag-sodobnost","tag-subkulture","tag-top-stories","tag-tradicionalizem"],"share_on_mastodon":{"url":"https:\/\/pubeurope.com\/@si\/116963680448093096","error":""},"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/167138","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/users\/2"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=167138"}],"version-history":[{"count":0,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/167138\/revisions"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media\/167139"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=167138"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=167138"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=167138"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}
![](\"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-content\/uploads\/2026\/07\/Wide-A37A7118-400.webp\")
<\/p>\n![](\"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-content\/uploads\/2026\/07\/Wide-170226bv1147-2-400.webp\")
<\/p>\n![\"31.07.](\"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-content\/uploads\/2026\/07\/Wide-A37A7118-1000.webp\")
<\/p>\n