{"id":16728,"date":"2026-03-07T07:07:06","date_gmt":"2026-03-07T07:07:06","guid":{"rendered":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/16728\/"},"modified":"2026-03-07T07:07:06","modified_gmt":"2026-03-07T07:07:06","slug":"preobrazba-tes-kako-saleska-dolina-postaja-sredisce-nove-energetike","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/16728\/","title":{"rendered":"Preobrazba TE\u0160: kako \u0160ale\u0161ka dolina postaja sredi\u0161\u010de nove energetike"},"content":{"rendered":"

Kot je na za\u010detku korporativne\u00a0konference\u00a0SDH poudaril predsednik uprave SDH \u017diga Debeljak, \u017eelijo s predstavljenimi projekti pokazati, “da dru\u017ebe s kapitalsko nalo\u017ebo dr\u017eave znajo ukrepati v novih pogojih in v njih najdejo tudi nove poslovne prilo\u017enosti”, hkrati pa so pomemben motor razvoja in inovacij v \u0161ir\u0161em gospodarskem prostoru. Eden najobse\u017enej\u0161ih med njimi je energetska preobrazba \u0160ale\u0161ke doline.<\/p>\n

\"Predsednik<\/p>\n

Predsednik uprave SDH \u017diga Debeljak poudarja, da imajo dru\u017ebe z dr\u017eavno nalo\u017ebo pomembno razvojno vlogo. Njihovi projekti in investicije po njegovih besedah pomembno vplivajo na \u0161ir\u0161e gospodarsko okolje, saj uspe\u0161no poslovanje teh dru\u017eb v veliki meri pomeni tudi uspe\u0161no slovensko gospodarstvo.
\n Foto: An\u017ee Godec <\/p>\n

Od premogovne dobe k energetskemu vozli\u0161\u010du prihodnosti<\/p>\n

Preobrazbo energetske lokacije Termoelektrarne \u0160o\u0161tanj je na konferenci SDH predstavil generalni direktor skupine HSE dr. Toma\u017e \u0160tokelj. \u0160ale\u0161ka dolina je bila desetletja sinonim za premog in termoenergetiko, danes pa postaja eno klju\u010dnih prizori\u0161\u010d energetske preobrazbe Slovenije. Lokacija Termoelektrarne \u0160o\u0161tanj (TE\u0160) se postopno spreminja iz klasi\u010dnega premogovnega proizvodnega sistema v ve\u010dnamensko energetsko vozli\u0161\u010de, ki zdru\u017euje obnovljive vire, hranilnike energije, nove tehnologije in sodobne oblike oskrbe s toploto.<\/p>\n

\"Preobrazbo<\/p>\n

Preobrazbo energetske lokacije Termoelektrarne \u0160o\u0161tanj je na konferenci SDH predstavil generalni direktor skupine HSE dr. Toma\u017e \u0160tokelj.
\n Foto: An\u017ee Godec <\/p>\n

Gre za enega najobse\u017enej\u0161ih razvojnih projektov slovenske energetike \u2013 ne le tehnolo\u0161ko, temve\u010d tudi gospodarsko in socialno. Namesto opu\u0161\u010danja energetskega obmo\u010dja se izvaja njegova postopna revitalizacija, ki temelji na uporabi obstoje\u010de infrastrukture, znanja zaposlenih in industrijske tradicije regije. Cilj ni le zmanj\u0161evanje emisij, temve\u010d celovita preobrazba energetskega sistema in regionalnega razvojnega modela. Projekt ima pomembno vlogo pri dolgoro\u010dni energetski varnosti Slovenije.<\/p>\n

Vloga skupine HSE v energetskem prehodu<\/p>\n

Preobrazba poteka v okviru \u0161ir\u0161ega razvojnega cikla skupine HSE, ki je eden klju\u010dnih nosilcev zelenega prehoda in zanesljive energetske oskrbe Slovenije. Skupina danes ustvari pribli\u017eno 67 odstotkov vse obnovljive elektri\u010dne energije v dr\u017eavi, njena skupna proizvodnja je leta 2025 zna\u0161ala okoli 3,3 teravatne ure, prihodki od prodaje pa pribli\u017eno 3,2 milijarde evrov.<\/p>\n

V prihodnjih sedmih letih namerava skupina HSE obnoviti pribli\u017eno polovico svojega proizvodnega portfelja, klju\u010dni poudarki nadaljnjega razvoja skupine HSE pa so investicije v nove obnovljive vire energije, energetske storitve ter digitalizacijo in avtomatizacijo energetskih sistemov.<\/p>\n

\"dr.<\/p>\n

dr. Toma\u017e \u0160tokelj, generalni direktor HSE
\n Foto: HSE <\/p>\n

“\u0160ale\u0161ka energetika, ki je desetletja zagotavljala pribli\u017eno tretjino vse slovenske elektri\u010dne energije, je na pomembnem razpotju. Zaznamuje jo prehod v nizkooglji\u010dno dru\u017ebo in s tem povezano postopno ukinjanje premogovne dejavnosti. A \u0161ale\u0161ka energetska lokacija ponuja \u0161tevilne prilo\u017enosti za celovito transformacijo regije, od novih proizvodnih tehnologij in hranilnikov energije do cenovno prijaznej\u0161e oskrbe s toplotno energijo. Premi\u0161ljena uporaba energetske lokacije, obstoje\u010dih znanj in sodobnih pristopov bo pomembno prispevala h krepitvi energetske odpornosti celotne dr\u017eave ter transformaciji premogovne lokacije v sodobno energetsko sredi\u0161\u010de,” je povedal dr. Toma\u017e \u0160tokelj, generalni direktor HSE.<\/p>\n

Razvoj energetskega sistema spremlja tudi intenzivna digitalna preobrazba. Skupina HSE uvaja napredna digitalna orodja in re\u0161itve umetne inteligence za optimizacijo proizvodnje, trgovanja in upravljanja energetskih procesov. Digitalizacija postaja temelj u\u010dinkovitega upravljanja sodobnih energetskih sistemov, hkrati pa vklju\u010duje avtomatizacijo poslovnih procesov in krepitev kibernetske varnosti za za\u0161\u010dito kriti\u010dne infrastrukture.<\/p>\n

Obseg sprememb ponazarja tudi okoljski odtis obstoje\u010dega sistema. Letne emisije ogljikovega dioksida na lokaciji so \u0161e v letu 2024 presegale tri milijone ton, tu pa so \u0161e emisije \u017eveplovih oksidov, du\u0161ikovih oksidov in pra\u0161nih delcev. Preobrazba obmo\u010dja zato ne pomeni le tehnolo\u0161ke modernizacije, temve\u010d tudi pomemben korak k zmanj\u0161evanju okoljskih obremenitev.<\/p>\n

Son\u010dna energija na jezeru nekdanjega premogovni\u0161tva<\/p>\n

Eden najbolj prepoznavnih projektov preobrazbe je na\u010drtovana plavajo\u010da son\u010dna elektrarna na Dru\u017emirskem jezeru. Ta naj bi z mo\u010djo do 130 megavatov letno proizvedla pribli\u017eno 140 gigavatnih ur elektri\u010dne energije, kar predstavlja energijo, potrebno za oskrbo okoli 35 tiso\u010d gospodinjstev, in bo najve\u010dja plavajo\u010da son\u010dna elektrarna v Evropi.<\/p>\n

Predvidena investicijska vrednost projekta zna\u0161a okoli 110 milijonov evrov, elektrarna pa bo ob polni izgradnji obsegala pribli\u017eno 200 tiso\u010d son\u010dnih panelov. Posebnost projekta je, da nova energetska raba nastaja na obmo\u010dju nekdanjih premogovni\u0161kih dejavnosti, pri \u010demer ve\u010d kot polovica povr\u0161ine jezera ostaja namenjena rekreaciji, ribolovu in drugim dejavnostim. Gre za simbolni in prakti\u010dni prehod iz fosilne v obnovljivo energijo.<\/p>\n

\"Eden<\/p>\n

Eden najbolj prepoznavnih projektov preobrazbe je na\u010drtovana plavajo\u010da son\u010dna elektrarna na Dru\u017emirskem jezeru.
\n Foto: HSE <\/p>\n

Stabilnost sistema z velikim hranilnikom energije<\/p>\n

Pomemben del nove energetske infrastrukture bo tudi baterijski hranilnik elektri\u010dne energije Sa\u0160a. S predvideno mo\u010djo do 300 megavatov in kapaciteto 600 megavatnih ur bo najve\u010dji najve\u010dji tak\u0161en sistem v Sloveniji. Njegova naloga bo balansiranje porabe in povpra\u0161evanja elektroenergetskega sistema, omogo\u010dal pa bo tudi u\u010dinkovitej\u0161e vklju\u010devanje obnovljivih virov, ki so po naravi proizvodnje spremenljivi.<\/p>\n

Za\u010detek obratovanja je predviden leta 2027, investicijska vrednost projekta pa je ocenjena na pribli\u017eno 150 milijonov evrov.<\/p>\n

Nova podoba ogrevanja in vstop v vodikovo prihodnost<\/p>\n

Preobrazba energetske lokacije TE\u0160 zajema tudi celovito prenovo sistema daljinskega ogrevanja v \u0160ale\u0161ki dolini. Predvidena je kombinacija obnovljivih virov toplote z uporabo toplotnih \u010drpalk, toplotnih hranilnikov in biomase, kar bo omogo\u010dilo prehod na brezoglji\u010dno\u00a0ter dolgoro\u010dno stabilno in cenovno sprejemljivo oskrbo s toploto. Predvidena investicijska vrednost prenove sistema zna\u0161a do pribli\u017eno 113 milijonov evrov, odvisno od izbrane tehnolo\u0161ke re\u0161itve.<\/p>\n

Obenem je obmo\u010dje vklju\u010deno tudi v razvoj vodikove ekonomije. V okviru \u010dezmejnega projekta Severnojadranske vodikove doline nastaja celovita veriga proizvodnje, skladi\u0161\u010denja in uporabe obnovljivega vodika. Prva faza vklju\u010duje elektrolizer mo\u010di treh megavatov, dolgoro\u010dni cilj pa je dose\u010di proizvodnjo ve\u010d tiso\u010d ton zelenega vodika letno za uporabo v industriji, energetiki in prometu.<\/p>\n

\"Preobrazba<\/p>\n

Preobrazba energetske lokacije TE\u0160 zajema tudi celovito prenovo sistema daljinskega ogrevanja v \u0160ale\u0161ki dolini.
\n Foto: An\u017ee Godec <\/p>\n

Ve\u010d kot energetski projekt<\/p>\n

Projekt v \u0160ale\u0161ki dolini je le eden od primerov \u0161ir\u0161ega razvojnega vpliva dr\u017eavnih dru\u017eb na slovensko gospodarstvo.<\/p>\n

Obseg njihovega vpliva je po Debeljakovih besedah sistemski. V dru\u017ebah z dr\u017eavno nalo\u017ebo je zaposlenih pribli\u017eno deset odstotkov vseh zaposlenih pri pravnih osebah v Sloveniji, vsako leto izvajajo milijardne investicije v infrastrukturo, tehnologijo in razvojne projekte ter sodelujejo s tiso\u010di malih in srednjih podjetij. S tem soustvarjajo gospodarski ekosistem, ki pomembno vpliva na razvoj celotnega gospodarstva. Uspe\u0161nost teh dru\u017eb zato po njegovih besedah pomeni tudi uspe\u0161nost slovenskega gospodarstva kot celote.<\/p>\n

\"SDH<\/p>\n

SDH danes upravlja obse\u017een in raznolik portfelj nalo\u017eb, v katerem prevladujejo strate\u0161ke dru\u017ebe s klju\u010dnim vplivom na infrastrukturo, energetiko, promet in druge temeljne sisteme dr\u017eave. Namen konference tako ni bil le predstavitev rezultatov poslovanja, temve\u010d predvsem prikaz konkretnih razvojnih projektov, ki ka\u017eejo, kako se dr\u017eavna podjetja prilagajajo novim razmeram in hkrati soustvarjajo prihodnji razvojni model dr\u017eave.
\n Foto: Siol.net <\/p>\n

Prehod, ki vklju\u010duje tudi ljudi<\/p>\n

Energetska transformacija \u0160ale\u0161ke doline ni le tehnolo\u0161ki proces. Pomemben del preobrazbe je tudi postopno prezaposlovanje zaposlenih iz premogovne dejavnosti v nove energetske projekte, prenos znanja in ohranjanje zaposlitvenih mo\u017enosti v regiji.<\/p>\n

Klju\u010dno vlogo pri upravljanju preobrazbe ima dru\u017eba HSE Sa\u0160a, ki je bila ustanovljena z namenom koordinacije prenosa znanja, prezaposlovanja zaposlenih in upravljanja nove energetske infrastrukture. Cilj je ohraniti delovna mesta, zagotoviti nemoteno obratovanje obstoje\u010dih sistemov in postopno preoblikovati kadrovsko strukturo regije.<\/p>\n

Tak pristop zmanj\u0161uje socialna tveganja opu\u0161\u010danja premoga, hkrati pa omogo\u010da, da industrijska tradicija regije postane temelj novega razvojnega cikla.<\/p>\n

Laboratorij energetske prihodnosti<\/p>\n

Preobrazba lokacije TE\u0160 ka\u017ee, kako se lahko nekdanje fosilne energetske lokacije spremenijo v platformo za obnovljive vire, napredne tehnologije in sodobne energetske storitve. Z zdru\u017eevanjem son\u010dne energije, hranilnikov, vodika in moderniziranih sistemov ogrevanja nastaja celovit energetski ekosistem, ki krepi zanesljivost oskrbe in zmanj\u0161uje okoljske obremenitve.<\/p>\n

Obseg investicij, tehnolo\u0161ka raznolikost in socialna razse\u017enost projekta ka\u017eejo, da preobrazba energetske lokacije TE\u0160 ni le modernizacija ene elektrarne, temve\u010d sistemska preureditev celotnega energetskega obmo\u010dja. \u0160ale\u0161ka dolina tako postopno prehaja iz simbolnega prostora premogovne industrije v enega klju\u010dnih laboratorijev slovenske energetske prihodnosti.<\/p>\n

<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"Kot je na za\u010detku korporativne\u00a0konference\u00a0SDH poudaril predsednik uprave SDH \u017diga Debeljak, \u017eelijo s predstavljenimi projekti pokazati, “da dru\u017ebe…\n","protected":false},"author":2,"featured_media":16729,"comment_status":"","ping_status":"","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[10],"tags":[81,82,173,7066,84,83,1572,62,37,58,60,38,2382,7712,4729],"class_list":{"0":"post-16728","1":"post","2":"type-post","3":"status-publish","4":"format-standard","5":"has-post-thumbnail","7":"category-poslovni-svet","8":"tag-business","9":"tag-economic","10":"tag-gospodarstvo","11":"tag-hse","12":"tag-poslovni","13":"tag-poslovni-svet","14":"tag-sdh","15":"tag-si","16":"tag-slovene","17":"tag-slovenia","18":"tag-slovenija","19":"tag-slovenscina","20":"tag-tes","21":"tag-tomaz-stokelj","22":"tag-ziga-debeljak"},"share_on_mastodon":{"url":"https:\/\/pubeurope.com\/@si\/116186634221573446","error":""},"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/16728","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/users\/2"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=16728"}],"version-history":[{"count":0,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/16728\/revisions"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media\/16729"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=16728"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=16728"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=16728"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}