Nina Strnad sodi med najprepoznavnej\u0161e slovenske glasbene interpretke, ki svojo umetni\u0161ko izraznost gradi na sti\u010di\u0161\u010du d\u017eeza in slovenske popevke. V obeh \u017eanrih jo privla\u010dita predvsem svoboda glasbenega izra\u017eanja ter mo\u010d interpretacije, s katero lahko pesem vsaki\u010d znova za\u017eivi druga\u010de. Njena glasbena pot je pre\u017eeta z ob\u010dutljivim odnosom do besede, melodije in \u010dlove\u0161kih emocij, kar jo ume\u0161\u010da med ustvarjalke, ki glasbe ne razumejo kot tr\u017enega izdelka, temve\u010d kot prostor iskrenega dialoga z ob\u010dinstvom. Njene besede so tako kot njena glasba prefinjene, iskrene in globoko \u010dlove\u0161ke.<\/p>\n
D\u017eez glasba<\/p>\n
Na svoji glasbeni poti ste raziskovali razli\u010dne \u017eanre, a zdi se, da vas najbolj nagovarjata d\u017eez in popevka. Kaj je tisto notranje jedro teh zvrsti, ki vas vedno znova pokli\u010de nazaj?
Res je, ko sem \u0161ele za\u010dela s svojimi nastopi, sem se preizkusila v marsikateri zvrsti, tudi taki, ki mi je ljudje ne bi pripisali. Vendar pa sem potem spoznala d\u017eez glasbo in pri njej me je najbolj pritegnila svoboda ustvarjanja, ki je njen temelj. Po drugi strani pa, ker \u017eivimo v slovenskem prostoru in d\u017eez glasba tu ni ravno \u0161iroko prepoznana, sem se \u017eelela pribli\u017eati tudi slovenski publiki in najbolj logi\u010dna re\u0161itev je bila popevka, ki nekako zdru\u017euje d\u017eezovske principe in slovensko besedo. To je bil razlog, da sem svoje delo nadaljevala tudi v tej smeri. Vsekakor se mi zdi izredno pomemben dejavnik pri izboru pesmi, ki jih izvajam, da jih lahko mo\u010dno interpretiram. To pomeni, da imam mo\u017enost svojega izra\u017eanja in ustvarjanja glasbe v trenutku. Zame je to zelo pomemben element, ki ga zajemata tako d\u017eez kot tudi popevka.<\/p>\n
Imate med d\u017eezovskimi velikani ali doma\u010dimi umetniki koga, ki ga do\u017eivljate kot svojega umetni\u0161kega vodnika? Kako so vas zaznamovali ustvarjalci, kot so Frank Sinatra ali pri nas Jadranka Juras in Mia \u017dnidari\u010d?
Zagotovo je marsikateri izvajalec vplival na mojo glasbeno pot, lahko pa re\u010dem, da je verjetno z vidika idola najbolj na moje ustvarjanje vplivala pevka Shirley Horn, ki nekako svoje glasbeno ustvarjanje bazira na interpretaciji. V slovenskem prostoru bi rekla, da je to bila Elda Viler. Izredno sta mi bili v\u0161e\u010d njena barva glasu in tehni\u010dna dovr\u0161enost njenih izvedb. Seveda pa so na moje ustvarjanje vplivali tudi drugi izvajalci in moji glasbeni kolegi, tako Jadranka Juras kot Mia \u017dnidari\u010d, s katerima si vsaki\u010d znova rada delim oder in ju zelo spo\u0161tujem. Posebej z Jadranko tkeva vezi \u017ee od mojih za\u010detkov, natan\u010dneje leta 2005, ko sem na EMI nastopila kot njena spremljevalna vokalistka.<\/p>\n
Hrepenenje in zaupanje<\/p>\n
Pesem Hrepenenje \u017ee v naslovu nosi skoraj univerzalno \u010dlove\u0161ko izku\u0161njo. Kak\u0161no hrepenenje je zapisano v tej skladbi, bolj intimno ali kolektivno? In ali danes kot dru\u017eba sploh \u0161e znamo hrepeneti?
Pesem Hrepenenje je bila napisana leta 2011, ko sem se sre\u010devala z neko malo bolj oddaljeno ljubezensko zgodbo in sem \u017eelela skozi pesem povzeti trenutek, ko nekoga zelo pogre\u0161a\u0161, da po njem \u017ee hrepeni\u0161. Verjamem, da marsikdo tudi danes hrepeni na podoben na\u010din, kot sem to \u010dutila takrat jaz. Mislim pa, da ljudje v primerjavi z bli\u017enjo zgodovino trenutno hrepenimo bolj po \u010dlove\u0161kem stiku in pristnih odnosih kot pa po ne\u010dem materialnem, kar je bilo verjetno v\u010dasih bolj pogosto.<\/p>\n
Zaupanje je beseda, ki v sodobnem svetu pogosto izgublja te\u017eo. Kako vi razumete zaupanje \u2013 v odnosih, umetnosti, sebi? Je to nekaj, kar se zgradi, ali nekaj, kar se preprosto zgodi?
Verjetno je pri zaupanju mo\u017eno oboje: v\u010dasih se zaupanje preprosto zgodi, v\u010dasih pa ga je treba graditi ve\u010d let, odvisno seveda od tega, za kak\u0161no stvar gre. \u010ce zaupamo trenutku, mu lahko zaupamo zelo na hitro, medtem ko kadar zaupamo osebi, je praviloma to zaupanje posledica ne\u010desa globljega, nekega bolj odkritega odnosa. Sama predvsem zaupam ljudem, ki so odkriti in ki nimajo skritih agend. Nekako me je \u010das izuril, da imam praviloma raje ljudi, ki povejo stvari direktno in jih ne olep\u0161ujejo. Morda so lahko pri svojem izra\u017eanju diplomatski, a vendar je klju\u010dno, da so iskreni. S tem seveda raste tudi zaupanje.<\/p>\n
Krog in krog ter Son\u010dni blues<\/p>\n
Pesem Krog in krog evocira ponavljanje, cikle, morda tudi ujetost. Govori o osebnih vzorcih ali \u0161ir\u0161i dru\u017ebeni resni\u010dnosti? Se kot ljudje dovolj zavedamo, v katerih krogih se vrtimo?
Krog in krog je v osnovi ljubezenska pesem in govori o odnosu med dvema partnerjema. Govori o tem, da v \u017eivljenju niso vse stvari samo lepe, po drugi strani pa niso tudi samo grde, da se \u017eivljenje dogaja v ciklih oziroma v krogih. V\u010dasih gre navzgor in drugi\u010d navzdol. Prav tako se dogaja z odnosom, ki je v\u010dasih dober in v\u010dasih slab. A kljub temu mu je skozi \u010das dano eno in to je medsebojna ljubezen. Ljubezen, ki sprejema, razume in ki vztraja tudi takrat, ko ni vse ro\u017enato. Morda bi kot ljudje in kot dru\u017eba lahko v\u010dasih pokazali malo ve\u010d potrpljenja znotraj teh kro\u017enic, znotraj katerih se vrtimo.<\/p>\n
\u017de sam naslov Son\u010dni blues zdru\u017euje navidezno nasprotje, svetlobo in melanholijo. Je v tej pesmi ve\u010d tola\u017ebe ali ironije? Kako vi do\u017eivljate to napetost med svetlim in temnim?
Son\u010dni blues je ena izmed prvih pesmi, ki je nastala. Napisana je bila v \u0161tudentskih \u010dasih in je verjetno tudi zato zelo direktna. Res je, da je naslov nazoren. Son\u010dni blues predstavlja tako svetlost kot tema\u010dnost, a v obdobju pozne pubertete je svet morda skozi o\u010di \u010dloveka bolj ekstremen. S pesmijo sem \u017eelela predvsem izraziti, da na koncu ostane\u0161 sam s sabo in si mora\u0161 dan narediti tako, da je tebi lepo, kljub temu, da se nam v\u010dasih stvari ali okolica zdijo zelo dokon\u010dne in neugodne. \u010ce se zazremo vase in poi\u0161\u010demo svoj notranji mir, verjamem, da ta \u010drno-bela slika kaj hitro postane barvasta.<\/p>\n
Pesem posvetila svoji dru\u017eini<\/p>\n
Lahko no\u010d, ljubezen moja zveni kot ne\u017een zaklju\u010dek dneva, morda tudi odnosa. Je to pesem o slovesu, spravi ali miru? In kako vi osebno razumete mo\u010d tak\u0161nih tihih, skoraj \u0161epetajo\u010dih trenutkov?
Pesem Lahko no\u010d, ljubezen moja sem posvetila svoji dru\u017eini. Naslov sicer deluje kot uspavanka in morda si jo res kdo zavrti zve\u010der, preden gre spat. Vendar pa gre bolj za to, da ko smo v sanjah in ko smo prepu\u0161\u010deni slikam, ki nam jih ri\u0161e sen, nismo obremenjeni z vsakdanjikom ali z drugimi ljudmi. V sanjah se zgolj prepustimo temu, kar smo, in temu, kar v tistem trenutku \u010dutimo. Brez filtrov ali olep\u0161evanj. Takrat se resni\u010dno lahko prepustimo in do\u017eivimo sebe v celoti.<\/p>\n
Umetna inteligenca vse bolj vstopa tudi v glasbeni svet, nekateri jo uporabljajo celo kot orodje za ustvarjanje radijskih uspe\u0161nic. Kako vi gledate na to? Je to lahko zgolj pripomo\u010dek ali pa morda nevarnost za iskrenost, ki jo umetnost potrebuje?
Mislim, da je umetna inteligenca predvsem orodje, ki ga lahko nekdo uporabi za to, da nadgradi svojo idejo. Vem, da je zelo prisotna pri ustvarjanju, a vendar mislim, da v celoti zgre\u0161i bistvo umetnosti same. Umetnost je namre\u010d tu zato, da nam pomaga pri izra\u017eanju, da nas razume in da nas popelje naprej v na\u0161ih \u010dustvih. Tega pa umetna inteligenca ne zmore, saj sama ni\u010desar ne do\u017eivlja in ne \u010duti. Mislim, da je treba lo\u010devati med stvarmi, ki so kulturne, in stvarmi, ki so tr\u017ene narave. Umetna inteligenca seveda lahko v glasbi deluje kot pripomo\u010dek oziroma orodje, s katerim nekdo \u017eeli glasbo prodati, ustvarja po cenej\u0161i ceni. Menim pa, da v kulturnem okolju nima velike te\u017ee, ker v celoti zgre\u0161i bistvo kulturnega ustvarjanja, to je \u010dlove\u0161ko izra\u017eanje. Sama se z njo ne ukvarjam preve\u010d. Bolj mi pomaga pri pisanju kak\u0161nih dopisov ali podobnih birokratskih dokumentov. Za ustvarjanje glasbe pa raje zaupam sebi in svojim kolegom, saj tako skupaj do\u017eivimo marsikatero izku\u0161njo, ki nam jo lahko umetna inteligenca zavida.<\/p>\n
Koncert v Cankarjevem domu<\/p>\n
Lani ste razprodali Gallusovo dvorano Cankarjevega doma, kar je izjemen dose\u017eek, \u0161e posebej za \u017eanr, ki pogosto velja za nekomercialnega. Kaj nam to pove o ob\u010dinstvu, smo morda podcenjevali njegov posluh za kakovost?
Mislim, da ja, in verjamem, da ljudje radi sli\u0161ijo kakovostno glasbo. Ljudje znajo ceniti virtuoznost, posebej \u010de se jim vsaj malo pribli\u017ea, in zelo hitro prepoznajo zavajanje. Je pa res, da niso vedno razpolo\u017eeni zanjo, kar je tudi prav. Umetnost je \u010de\u0161nja na vrhu smetane in tako jo je treba tudi tretirati. Prehod iz socializma v kapitalizem je na glasbo mo\u010dno vplival, saj je postala prodaja pomembnej\u0161a kot ustvarjanje. Neko\u010d je bilo treba za to, da so tvojo glasbo vrteli na radiu, skozi uredni\u0161ko sito, ki je presodilo, ali je pesem dovolj dobra ali ne. Zdaj pa je uredni\u0161tvo komercialnih radiev naravnano tako, da ima sezname pesmi, ki jih vrti z namenom, da privabi \u010dim ve\u010d poslu\u0161alcev. Ne \u017eelim soditi, kaj je bolj prav, oboje prina\u0161a dobre in slabe stvari. A s takim obna\u0161anjem trga se tudi ustvarjanje spreminja. Sem mnenja, da glasba ni produkt in glasbena umetnost ni tr\u017ena dejavnost, kljub temu da se v tem trenutku tako zdi. Glasba je vedno bila izraz in \u010dutenje, zato je ve\u010d kot izdelek. Je bli\u017eina. In tako kot smo si razli\u010dni ljudje, so si razli\u010dne tudi pesmi in glasbene zvrsti. In tako kot niso najbolj\u0161i in najbolj krasni tisti, ki so najbolj popularni, tako tudi najbolj popularna glasba ni nujno najbolj vredna vsakega poslu\u0161alca. A v tem trenutku je \u017eal tako, da marsikdo od nas niti ne dobi mo\u017enosti, da bi \u0161ir\u0161i javnosti predstavil, kaj dela, in ljudem omogo\u010dil, da se odlo\u010dijo, ali jih njegova glasba zanima. V poplavi glasbe, ki nastaja ali pa je nastajala v zadnjih dvajsetih letih, se marsikateri izvajalec brez ve\u010djih te\u017eav popolnoma izgubi in razmi\u0161lja zgolj o tem, kako bi ljudem ponudil nekaj samo zato, da bi to kupili. Posledi\u010dno kakovost pada, ljudje pa s tem pridobijo zelo malo in ostanejo zgolj na hitro zadovoljeni. Pesmi \u017eanrov, kot sta d\u017eez in popevka, nagovarjata ob\u010dinstvo na popolnoma druga\u010den na\u010din. Poudariti \u017eelita \u010dloveka, odnos in kakovost izra\u017eanja. Mislim, da jima je vredno prisluhniti in dati mo\u017enost. Zdi se mi, da brez tega na dolgi rok vsi izgubljamo.<\/p>\n
Z novo vlado prihajajo tudi novi poudarki na podro\u010dju kulture. Katere konkretne spremembe bi si \u017eeleli videti \u2013 predvsem za samozaposlene v kulturi in za \u0161ir\u0161o kulturno ozave\u0161\u010denost? Kaj bi bilo nujno za\u0161\u010dititi in \u010desa bi se morali pogumno lotiti na novo?
To vpra\u0161anje bi bilo verjetno bolj primerno za koga drugega, saj sama nisem samozaposlena v kulturi, te\u017eko sodim, kako Ministrstvo za kulturo opravlja svoje delo. Mislim pa, da glasbena kultura potrebuje bistveno ve\u010d podpore in zanimanja \u0161ir\u0161e javnosti. V na\u0161em prostoru imamo posebej zahtevno nalogo, saj nas je pribli\u017eno dva milijona in smo edini na svetu, ki govorimo svoj jezik. Smo tudi edini, ki ga lahko resni\u010dno podpremo. Zato je pomembno, da ljudje podprejo svoje glasbenike in obiskujejo koncerte tistih izvajalcev, ki so jim v\u0161e\u010d. Lepo je namre\u010d videti, da si je nekdo vzel \u010das in pri\u0161el s tabo pre\u017eivet ve\u010der. Ta gesta glasbenikom najve\u010d pomeni. Politikom pa bi svetovala, naj se podu\u010dijo o tem, kaj vse slovenska glasba in glasbeniki ponujamo. Danes in skozi zgodovino. Naj se zavejo, da je umetnost ogledalo dru\u017ebe in da smo glasbeni ustvarjalci in ustvarjalci drugih umetnosti eni tistih, ki smo najbolj pripadni na\u0161i kulturi, saj jo iskreno udejanjamo, kritiziramo in preko nje ozave\u0161\u010damo. Le s tem zavedanjem lahko skupaj rastemo naprej in se razvijamo. \u017delim si predvsem, da bi jih na\u0161e delo zanimalo in da v njem ne bi videli zgolj stro\u0161ka ali bremena, ampak zvestega prijatelja, ki mu je vredno prisluhniti.<\/p>\n
Kako bi z emoji komentirali vse skupaj?<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"Nina Strnad sodi med najprepoznavnej\u0161e slovenske glasbene interpretke, ki svojo umetni\u0161ko izraznost gradi na sti\u010di\u0161\u010du d\u017eeza in slovenske…\n","protected":false},"author":2,"featured_media":167481,"comment_status":"","ping_status":"","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":"","_share_on_mastodon":"0"},"categories":[18],"tags":[114,39793,62,37,58,60,38,5048,115],"class_list":["post-167480","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","category-zabava","tag-entertainment","tag-nina-strnad","tag-si","tag-slovene","tag-slovenia","tag-slovenija","tag-slovenscina","tag-top","tag-zabava"],"share_on_mastodon":{"url":"https:\/\/pubeurope.com\/@si\/116965241647562270","error":""},"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/167480","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/users\/2"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=167480"}],"version-history":[{"count":0,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/167480\/revisions"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media\/167481"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=167480"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=167480"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=167480"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}