{"id":167601,"date":"2026-07-22T21:54:07","date_gmt":"2026-07-22T21:54:07","guid":{"rendered":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/167601\/"},"modified":"2026-07-22T21:54:07","modified_gmt":"2026-07-22T21:54:07","slug":"vse-se-je-popolnoma-obrnilo-na-glavo","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/167601\/","title":{"rendered":"Vse se je popolnoma obrnilo na glavo"},"content":{"rendered":"

Na kon\u010danem svetovnem prvenstvu v nogometu mo\u010dnega politi\u010dnega naboja ni imel samo polfinalni obra\u010dun med Anglijo in Argentino zaradi Falklandskih otokov. Tudi finale ni bil zgolj nogometni spopad med dvema dr\u017eavama, ampak merjenje mo\u010di med nekdanjo kolonialno metropolo, \u0160panijo, in njeno nekdanjo kolonijo Argentino. Dr\u017eavama, ki sta v zadnjih stotih letih \u0161li po nasprotnih poteh: Argentina, nekdaj ena najbogatej\u0161ih dr\u017eav na svetu, je zdrsnila navzdol po lestvici, \u0160panija pa je iz ene od najmanj razvitih evropskih dr\u017eav postala evropska zgodba o uspehu. Zaradi tega, ker imata zdaj\u0161nji oblasti v Madridu in Buenos Airesu popolnoma diametralno stali\u0161\u010de do bli\u017enjevzhodnega konflikta, pa je bil za \u0161tevilne v arabskem svetu to tudi svojevrstni spopad med Palestino in Izraelom.<\/p>\n

“Gledano skozi prizmo ekonomske zgodovine je dvoboj \u0160panija proti Argentini resni\u010dno fascinanten finale svetovnega prvenstva 2026,”\u00a0pi\u0161e svetovno znani britansko-ameri\u0161ki zgodovinar Adam Tooze na spletni platformi Substack.<\/p>\n

Argentina in britanski imperij<\/p>\n

Po Toozevih besedah se drama za\u010dne z argentinsko neodvisnostjo leta 1816 in velikim nasprotjem med dolgo stagnacijo \u0160panije sredi propada njenega latinskoameri\u0161kega imperija in vzponom argentinskega gospodarstva v poznem 19. stoletju.<\/p>\n

“\u010ceprav si je argentinska elita prizadevala za neodvisnost od \u0160panije, je bil porast gospodarske rasti njihove dr\u017eave predvsem posledica njihove neformalne vklju\u010ditve v britanski imperij (gre za gospodarsko vklju\u010ditev v britanski imperij, op. p.). Od sedemdesetih let 19. stoletja naprej je to pomenilo predvsem \u0161iritev argentinskega \u017eelezni\u0161kega sistema, ki je odprla notranjost dr\u017eave za kmetijski razvoj. Leta 1860 Argentina ni imela nobenih \u017eeleznic. Do leta 1910 se je pona\u0161ala s 23.994 kilometri. Do leta 1937 se je omre\u017eje raz\u0161irilo na 40 tiso\u010d\u00a0kilometrov \u017eeleznic, od katerih je bilo 66 odstotkov v britanski lasti. V nominalno neodvisni dr\u017eavi je bila klju\u010dna infrastruktura pod tujim nadzorom.”<\/p>\n

Vzpon Argentine in padec \u0160panije<\/p>\n

Na splo\u0161no je bila pribli\u017eno polovica argentinskih proizvodnih sredstev (brez zemlji\u0161\u010d) do leta 1914 v lasti tujcev, predvsem Britancev … Argentina je leta 1913 z Veliko Britanijo opravila pribli\u017eno 28 odstotkov svoje zunanje trgovine (uvoza in izvoza), kar je posledi\u010dno predstavljalo pet odstotkov britanske trgovine.<\/p>\n

\"\u010ce<\/p>\n

\u010ce je bila Argentina \u0161e pred stotimi leti ena od najbogatej\u0161ih dr\u017eav na svetu, se je njena pot kmalu popolnoma spremenila. Razlogi za to so razli\u010dni: od zgre\u0161enih ekonomskih politik, notranjepoliti\u010dnih nestabilnostih, propada britanskega imperija, ki je bil najve\u010dji gospodarski partner Argentine, do preusmeritve dela pomorskega prometa zaradi odprtja Sue\u0161kega prekopa. Na fotografiji iz leta 1949: argentinski populisti\u010dni voditelj Juan Peron (desno) in njegova \u017eena Evita Peron. Med njimi je britanski nogometni sodnik, ki je sodil eno od tekem med argentinskima kluboma.
\n Foto: Guliverimage <\/p>\n

Morda je bila podrejena, toda kon\u010dni u\u010dinek je bil, da se je Argentina do za\u010detka 20. stoletja po \u0161tevilu prebivalcev uvrstila med deset najbolj\u0161ih gospodarstev na svetu \u2013 ob bok dr\u017eavam, kot so ZDA, Nova Zelandija, Avstralija in Kanada. \u0160panija je tako zaostajala, da se je komaj uvrstila med prvih 20, pojasnjuje Tooze.<\/p>\n

Mno\u017ei\u010dni prihod italijanskih priseljencev<\/p>\n

Obljuba blaginje je Argentino spremenila v izjemno privla\u010dno destinacijo za migracije, predvsem iz Italije. Argentinska (in urugvajska) \u0161pan\u0161\u010dina \u0161e danes nosi mo\u010dne sledi neapeljske italijan\u0161\u010dine.<\/p>\n

“Danes ima ve\u010d kot 60 odstotkov Argentincev dru\u017einsko dedi\u0161\u010dino v Italiji (to se ka\u017ee tudi v priimkih nogometa\u0161ev argentinske reprezentance, op. op.). Kot se je po\u0161alil neki duhovit \u010dlovek, je Argentina postala dr\u017eava Italijanov, ki so govorili \u0161pansko, njihova elita pa se je imela za Angle\u017ee. Lahko bi dodali, da so Buenos Aires, ki se je neko\u010d pona\u0161al z najve\u010djim \u0161tevilom psihoanalitikov na svetu, pogosto opisovali kot Pariz Latinske Amerike. Argentinska vojska pa se je navdihovala predvsem v Nem\u010diji.”<\/p>\n

Na drugi strani je \u0160panija v 19. stoletju dobila polo\u017eaj ve\u010dnega pora\u017eenca, saj je leta 1898 na ra\u010dun ZDA izgubila Portoriko, Kubo in Filipine.<\/p>\n

Britanci nogomet prinesejo tako v Argentino kot \u0160panijo<\/p>\n

Kot pi\u0161e Tooze, je bila tako v Argentini kot v \u0160paniji nogometna kultura produkt istega stanja. Ragbi, kriket in nogomet so bili zabava, ki so jo britanski izseljenci nosili s seboj, kamorkoli so \u0161li. Konec 70. let 19. stoletja so bili zaposleni britansko-nem\u0161kega rudarskega podjetja Rio Tinto med prvimi, ki so odigrali nogometno tekmo na \u0161panskih tleh.<\/p>\n

\"Med<\/p>\n

Med letom 1936 in 1939 je v \u0160paniji, takrat zelo revni in gospodarsko zaostali evropski dr\u017eavi, divjala dr\u017eavljanska vojna med levico in desnico. Zmagala je zadnja pod vodstvom Francisca Franca (na sredini). Ta je zmagal s pomo\u010djo Benita Mussolinija (desno) in Adolfa Hitlerja. Franco je kot desni\u010darski diktator vladal do svoje smrti leta 1975. Po njegovi smrti se je \u0160panija demokratizirala in se gospodarska razvila.
\n Foto: Guliverimage <\/p>\n

“Britanci so nogomet prinesli tudi v Katalonijo, kjer je leta 1899 \u0161vicarski izseljenec ustanovil nogometni klub Barcelona. Na\u00a0za\u010detku 20. stoletja sta bili\u00a0argentinska in urugvajska reprezentanca na britanskem imperialnem obmo\u010dju \u017ee obravnavani kot ugledna konkurenca. Njihovo obvladovanje igre je bilo ocenjeno precej pred evropskimi sodobniki.”<\/p>\n

Preobrat po drugi svetovni vojni<\/p>\n

Ko so mednarodni kapitalski tokovi v 20. letih 20. stoletja usahnili, je argentinski obrat k ekonomskemu nacionalizmu sovpadal z vrhuncem dolge \u0161panske krize v dr\u017eavljanski vojni in vzpostavitvijo Francovega re\u017eima. Nobeden od njiju ni sodeloval v drugi svetovni vojni, zaradi \u010desar sta bila obe dr\u017eavi v povojnem svetu marginalizirani. Posledica tega je bilo v petdesetih letih prej\u0161njega stoletja kratko in krhko zbli\u017eevanje, ki ga je simbolizirala mno\u017eica ube\u017enih nacistov, ki so prek Madrid be\u017eali v Buenos Aires, pi\u0161e Tooze.<\/p>\n

“V zadnjih 50 let je pri\u0161lo do preobrata v gospodarskem razvoju obeh dr\u017eav. \u0160panija, ki je \u017ee v 60. letih prej\u0161njega stoletja hitro rasla, je v obdobju po Francu postala ena od velikih zgodb o uspehu Evrope. Nasprotno pa se je Argentina leta 1976 vrnila k brutalni voja\u0161ki diktaturi. Pod vodstvom hunte je na finalu svetovnega prvenstva leta 1978 Argentina mogo\u010de zmagala na igri\u0161\u010du, vendar se je njeno gospodarstvo nagibalo iz ene krize v drugo\u00a0zaradi udarcev tujih kapitalskih trgov in nemirov v doma\u010di politiki.”<\/p>\n

\u0160panija postane tudi \u0161portna velesila<\/p>\n

Novo bogata \u0160panija je v 21. stoletju postala svetovna \u0161portna velesila. Maja 2026 je Forbes razglasil, da sta Real Madrid in Barcelona dva najvrednej\u0161a nogometna kluba na svetu. Veliko ve\u010dji del \u0161panske reprezentance\u00a0je sestavljen iz \u0161panskih ekip, zlasti iz Barcelone, kar pomaga pojasniti njihovo skladno “ekipno”\u00a0igro, trdi Tooze.<\/p>\n

\"\u0160panija<\/p>\n

\u0160panija je pod vodstvom socialista Pedra Sancheza priznala Palestino. Na fotografiji iz septembra 2024 vidimo sre\u010danje Sancheza in palestinskega predsednika Mahmuda Abasa.
\n Foto: Guliverimage <\/p>\n

Nasprotno pa celotna argentinska postava z leto\u0161njega nogometnega svetovnega prvenstva igra zunaj svoje dr\u017eave \u2013 zlasti v razli\u010dnih najbolj\u0161ih evropskih klubih, \u0161e pi\u0161e Tooze na Substacku.<\/p>\n

Spopad leve \u0160panije in desne Argentine?<\/p>\n

Obra\u010dun med \u0160panijo in Argentino je bil za \u0161tevilne tudi spopad med dvema razli\u010dnima politi\u010dnima pogledoma. V Madridu so trenutno na oblasti socialisti Pedra Sancheza, ki so naklonjeni Palestini (maja 2024 je \u0160panija priznala palestinsko dr\u017eavo) in grajajo izraelsko politiko, na drugi strani v predsedni\u0161ki pala\u010di v Buenos Airesu sedi protisocialist Javier Milei, ki je naklonjen Izraelu.<\/p>\n

Ne presene\u010da, da so zmago \u0160panije nad Argentino bu\u010dno proslavili tudi na ulicah Gaze. Pa tudi drugje po svetu\u00a0se je navijanje za \u0160panijo zlilo z izrazi naklonjenosti do Palestine. Profesor na Harvardu Zijad Motala, ki je musliman indijskega rodu (rodil se je v Ju\u017eni Afriki), je v kolumni, ki jo je objavil katarski medij Al D\u017eazira, med drugim opisal, da je prav vpra\u0161anje Gaze in Palestine razlog, da je navijal za \u0160pance.<\/p>\n

Med Palestino in Izraelom<\/p>\n

“Milijoni so praznovali zmago \u0160panije, ker ljubijo \u0161panski nogomet, ker ob\u010dudujejo Lamina Yamala ali preprosto zato, ker je njihova ekipa osvojila najve\u010djo nagrado v tem \u0161portu. Mnogi pa so praznovali tudi iz solidarnosti s palestinskim ljudstvom,”\u00a0je med drugim napisal Motala.<\/p>\n

\"\u010ce<\/p>\n

\u010ce je \u0161panski premier Sanchez velik kritik izraelskega premierja Benjamina Netanjahuja, pa je argentinski predsednik Javier Milei velik zaveznik Izraela in trenutne izraelske oblasti.
\n Foto: Guliverimage <\/p>\n

Na drugi strani so \u0161tevilni, ki jim je bli\u017eje Izrael, navijali za Argentino. Tudi \u0161tevilni izraelski politi\u010dni predstavniki so pred finalno tekmo odkrito izrazili podporo Argentini, vklju\u010dno z zunanjim ministrom Gideonom Sarjem, ministrom za nacionalno varnost Itamarjem Ben-Gvirjem in premierjem Benjaminom Netanjahujem, pi\u0161e britanski medij Unherd.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"Na kon\u010danem svetovnem prvenstvu v nogometu mo\u010dnega politi\u010dnega naboja ni imel samo polfinalni obra\u010dun med Anglijo in Argentino…\n","protected":false},"author":2,"featured_media":167602,"comment_status":"","ping_status":"","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":"","_share_on_mastodon":"0"},"categories":[20],"tags":[15090,4414,4812,32,2006,4890,35,31,264,34,36,4039,6366,37,38,1567,33],"class_list":["post-167601","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","category-novice","tag-adam-tooze","tag-argentina","tag-gaza","tag-headlines","tag-izrael","tag-javier-milei","tag-najpomembnejse-novice","tag-news","tag-nogomet","tag-novice","tag-osrednje-novice","tag-palestina","tag-pedro-sanchez","tag-slovene","tag-slovenscina","tag-spanija","tag-top-stories"],"share_on_mastodon":{"url":"","error":""},"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/167601","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/users\/2"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=167601"}],"version-history":[{"count":0,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/167601\/revisions"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media\/167602"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=167601"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=167601"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=167601"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}