{"id":167759,"date":"2026-07-23T03:34:11","date_gmt":"2026-07-23T03:34:11","guid":{"rendered":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/167759\/"},"modified":"2026-07-23T03:34:11","modified_gmt":"2026-07-23T03:34:11","slug":"nezlomljivo-steklo-in-krhka-evropa","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/167759\/","title":{"rendered":"Nezlomljivo steklo in krhka Evropa"},"content":{"rendered":"

Zgodba pravi, da je v \u010dasu rimskega cesarja Tiberija neki obrtnik predstavil nekaj skoraj \u010dude\u017enega: stekleno \u010da\u0161o, ki se ob padcu ni razbila. Samo obtolkla se je. Obrtnik jo je nato s kladivom popravil nazaj v prvotno obliko. Namesto da bi cesar v tem videl za\u010detek nove industrije<\/a>, je vpra\u0161al nekaj drugega: Ali \u0161e kdo pozna skrivnost? Ko je izvedel, da ne, naj bi dal obrtnika usmrtiti. Ne zato, ker izum ne bi bil uporaben. Prav nasprotno. Zato, ker je bil preve\u010d uporaben. Ker bi lahko razvrednotil zlato, srebro, obrti in celoten red, ki je temeljil na starih pravilih.<\/p>\n

Morda je zgodba mit. A kot vsi dobri miti pove o \u010dloveku ve\u010d kot marsikatero poro\u010dilo.<\/p>\n

Skoraj 1500 let pozneje je William Lee v Angliji izumil mehanski pletilni stroj. Stroj, ki je pletenje nogavic lahko naredil hitrej\u0161e, cenej\u0161e in u\u010dinkovitej\u0161e. Pokazal ga je kraljici Elizabeti I. Toda tudi tam prihodnost ni bila sprejeta z navdu\u0161enjem. Kraljica naj bi patent zavrnila, ker se je bala, da bo stroj vzel delo ro\u010dnim pletilcem.<\/p>\n

Spet enaka zgodba. Ne vpra\u0161anje: kaj s tem lahko ustvarimo? Ampak vpra\u0161anje: koga bo to ogrozilo?<\/p>\n

To je ve\u010dna napetost \u010dlove\u0161ke dru\u017ebe. Vsaka velika inovacija najprej ne pride kot re\u0161itev, ampak kot motnja. Ne pride urejena, potrjena in varna. Pride prehitro. Pride pred zakonodajo, pred institucijami, pred sindikati, pred dav\u010dnimi modeli, pred poslovnimi modeli in pred psiholo\u0161ko pripravljenostjo dru\u017ebe.<\/p>\n

Zato se stari svet redko boji neuspe\u0161nih inovacij. Te niso nevarne. Resni\u010dno nevarne so uspe\u0161ne inovacije. Tiste, ki poka\u017eejo, da se lahko nekaj naredi bolje, hitreje, ceneje ali bolj pravi\u010dno. Ker s tem ne ogrozijo samo izdelka. Ogrozijo polo\u017eaje, rente, navade in celotne hierarhije.
\u200bTiberij naj bi ubil \u010dloveka, ker je izumil nezlomljivo steklo. V resnici ga je, \u010de zgodbi verjamemo, ubil zato, ker je izumil prihodnost, za katero stari svet ni imel poslovnega modela.<\/p>\n

To vpra\u0161anje ni zgodovinsko. Je zelo sodobno.<\/p>\n

Danes ne ubijamo ve\u010d izumiteljev. Vsaj ne dobesedno. Veliko bolj civilizirani smo. Ustanovimo komisijo. Napi\u0161emo strategijo. Zahtevamo dodatno mnenje. Po\u0161ljemo projekt v javno razpravo. Dodamo regulatorno oviro. Ugotovimo, da stvar \u0161e ni dovolj preverjena. Da ni skladna z veljavnim sistemom. Da ima lahko socialne posledice. Da bi morali najprej za\u0161\u010dititi obstoje\u010de akterje.<\/p>\n

In tako prihodnosti ne prepovemo. Samo dovolj dolgo jo odlagamo, da se zgodi drugje.<\/p>\n

Evropa ima za to poseben talent. O umetni inteligenci govori predvsem z jezikom tveganj. O biotehnologiji z jezikom previdnosti. O energetiki z jezikom postopkov. O podjetni\u0161tvu z jezikom nadzora. O kapitalu z jezikom suma. O uspehu z jezikom nelagodja.<\/p>\n

Vse mora biti najprej varno, usklajeno, vklju\u010dujo\u010de, regulirano, nadzorovano in po mo\u017enosti soglasno. Toda prihodnost redko \u010daka na soglasje. Medtem ko eni pi\u0161ejo pravilnike, drugi gradijo podjetja. Medtem ko eni tehtajo tveganja, drugi prevzemajo trge. Medtem ko eni \u0161\u010ditijo obstoje\u010de ravnote\u017eje, drugi ustvarjajo novo.<\/p>\n

\"Toma\u017e<\/p>\n

Toma\u017e Erjavec FOTO: Matej Druznik<\/p>\n

To se lepo vidi pri umetni inteligenci. Namesto da bi Evropa najprej vpra\u0161ala, kako bomo zgradili najbolj\u0161a podjetja, najbolj\u0161e modele, najbolj\u0161e raziskovalne centre in najbolj\u0161o uporabo umetne inteligence v zdravstvu, industriji, \u0161olstvu in javni upravi, smo najprej vpra\u0161ali, kako jo bomo omejili. Tveganja so realna. Toda \u0161e ve\u010dje tveganje je, da bomo prihodnost regulirali hitreje, kot jo bomo znali ustvariti.<\/p>\n

Tudi Slovenija se pogosto vede kot majhna razli\u010dica Tiberijevega dvora. Ko se pojavi nekdo, ki \u017eeli nekaj narediti druga\u010de, ga najprej ne vpra\u0161amo, kako mu lahko pomagamo. Vpra\u0161amo, kdo stoji za njim. Koliko bo zaslu\u017eil. Ali je to pravi\u010dno do drugih. Ali ne bo koga prehitel. Ali ni morda preve\u010d ambiciozen.<\/p>\n

Pri nas se prihodnost pogosto ne ustavi zato, ker nimamo pametnih ljudi. Imamo jih. Ne ustavi se zato, ker nimamo idej. Imamo jih. Ustavi se zato, ker imamo preve\u010d mehanizmov, ki nagrajujejo previdnost, in premalo mehanizmov, ki nagrajujejo pogum.<\/p>\n

To se ne vidi samo v ekonomiji. Vidi se tudi v kulturi.<\/p>\n

Poglejmo dr\u017eavne proslave, uradne govore in javni simbolni prostor. Ve\u010dino energije namenimo temu, kar je bilo. Zaslu\u017enim ljudem, preteklim bojem, zgodovinskim krivicam, spominom, obletnicam in ranam. Seveda narod brez spomina ne obstaja. A narod, ki ima samo spomin, nima smeri.<\/p>\n

Redko znamo dr\u017eavno proslavo uporabiti kot pogled naprej. Kot trenutek, ko bi rekli: to smo bili, zdaj pa povejmo, kaj \u017eelimo postati. Katero znanost bomo zgradili. Katere tehnologije bomo razvili. Kak\u0161no dr\u017eavo bomo pustili otrokom. Kje bomo najbolj\u0161i na svetu. Koga bomo poslali na Luno, dobesedno ali metafori\u010dno.<\/p>\n

Mi pa pogosto praznujemo dr\u017eavo kot muzej. Ne kot projekt.<\/p>\n

In tu se zgodba o Tiberiju, Williamu Leeju in sodobni Evropi sre\u010da s Slovenijo. Dru\u017ebe, ki se preve\u010d oklepajo preteklosti, prihodnosti ne prepovejo. Samo ne ustvarijo prostora zanjo. Najve\u010dja nevarnost za dru\u017ebo ni, da sprejme preve\u010d inovacij. Najve\u010dja nevarnost je, da se nau\u010di vsako novo idejo najprej razumeti kot gro\u017enjo.<\/p>\n

Ker \u010de je prva reakcija na nezlomljivo steklo strah za zlato, potem nikoli ne bo nastala nova industrija. \u010ce je prvi odziv na pletilni stroj strah za stare pletilce, potem ne bo nastala tekstilna revolucija. \u010ce je prva reakcija na umetno inteligenco strah za delovna mesta, potem ne bomo ustvarili novih. \u010ce je prvi odziv na podjetnika vpra\u0161anje, kako ga omejiti, potem ne bomo dobili globalnih podjetij.<\/p>\n

Seveda mora dru\u017eba varovati ljudi. A varovati ljudi ne pomeni varovati vsakega starega sistema. Prava naloga dr\u017eave ni, da ustavi prihodnost, ampak da ljudem pomaga pre\u017eiveti prehod vanjo. Ne da \u0161\u010diti vsako delovno mesto pred tehnologijo, ampak da ljudi usposobi za bolj\u0161a delovna mesta. Ne da brani rente, ampak da omogo\u010da nove prilo\u017enosti.<\/p>\n

Razlika med dru\u017ebo v vzponu in dru\u017ebo v zatonu je pogosto zelo preprosta. Prva ob novi tehnologiji vpra\u0161a: Kaj lahko zgradimo? Druga vpra\u0161a: Kaj lahko izgubimo?<\/p>\n

Tiberij je izbral drugo vpra\u0161anje. William Lee ga je do\u017eivel pri Elizabeti. In Evropa se mora danes odlo\u010diti, ali bo \u0161e naprej ponavljala isti refleks.<\/p>\n

Ker prihodnost ne potrebuje na\u0161ega dovoljenja. Samo odlo\u010di se, kje se bo zgodila.<\/p>\n

\u010ce je ne bomo sprejeli tukaj, se bo zgodila drugje. In potem ne bomo ve\u010d razpravljali o tem, ali inovacija ogro\u017ea stari svet. Razpravljali bomo o tem, zakaj je novi svet nastal brez nas.<\/p>\n

***<\/p>\n

Toma\u017e Erjavec, podjetnik, \u0161portnik, ljubitelj knjig in dialoga.<\/p>\n

Prispevek je mnenje avtorja in ne izra\u017ea nujno stali\u0161\u010da uredni\u0161tva.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"Zgodba pravi, da je v \u010dasu rimskega cesarja Tiberija neki obrtnik predstavil nekaj skoraj \u010dude\u017enega: stekleno \u010da\u0161o, ki…\n","protected":false},"author":2,"featured_media":167760,"comment_status":"","ping_status":"","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":"","_share_on_mastodon":"0"},"categories":[3],"tags":[65,66,173,1410,2084,1176,37,60,38,90,1396],"class_list":["post-167759","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","category-evropa","tag-europe","tag-evropa","tag-gospodarstvo","tag-gostujoce-pero","tag-inovacije","tag-prihodnost","tag-slovene","tag-slovenija","tag-slovenscina","tag-tehnologija","tag-umetna-inteligenca"],"share_on_mastodon":{"url":"https:\/\/pubeurope.com\/@si\/116967195645064300","error":""},"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/167759","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/users\/2"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=167759"}],"version-history":[{"count":0,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/167759\/revisions"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media\/167760"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=167759"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=167759"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=167759"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}