{"id":167794,"date":"2026-07-23T05:03:08","date_gmt":"2026-07-23T05:03:08","guid":{"rendered":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/167794\/"},"modified":"2026-07-23T05:03:08","modified_gmt":"2026-07-23T05:03:08","slug":"prodaja-proti-rekordom-dobicek-pa-kopni-tesli-izginja-pomemben-vir-zasluzka","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/167794\/","title":{"rendered":"Prodaja proti rekordom, dobi\u010dek pa kopni: Tesli izginja pomemben vir zaslu\u017eka"},"content":{"rendered":"

Tesla je v drugem \u010detrtletju dosegla rekordne prihodke in po dveh letih ponovno ob\u010dutno pove\u010dala prodajo avtomobilov. Kljub temu se je njen operativni dobi\u010dek ve\u010d kot prepolovil. Glavni razlog niso ni\u017eje cene avtomobilov, temve\u010d vse vi\u0161ji stro\u0161ki razvoja umetne inteligence, robotaksijev in humanoidnih robotov ter skoraj\u0161nji izpad prihodkov od prodaje regulativnih okoljskih dobropisov.<\/p>\n

Tesla je letos po dveh letih prodajnega zatona spet pri\u0161la na stare smernice in v prvem polletju opazno pove\u010dala svojo prodajo. To jim je uspelo predvsem na ra\u010dun cenej\u0161ih razli\u010dic svojih dveh osrednjih avtomobilov in tudi dodatnih popustov. V Sloveniji bo vsaj do konca leta obveljal dodatni Teslin popust 2.980 evrov za model 3, s katerim pade cena avtomobila pod mejo 35 tiso\u010d evrov in je zato upravi\u010den do vi\u0161je subvencije v vi\u0161ini 7.200 evrov. Rezultat je jasen \u2013 Tesla Model 3 je bila letos do konca junija z 860 registracijami zanesljivo najbolje prodajani elektri\u010dni avtomobil v Sloveniji in \u010detrti na skupni lestvici vseh novih avtomobilov.<\/p>\n

Na globalni ravni so Ameri\u010dani v drugem \u010detrtletju dobavili 480 tiso\u010d novih avtomobilov, kar je bilo 25 odstotkov ve\u010d kot v enakem obdobju lani. To je bilo za Teslo najuspe\u0161nej\u0161e drugo \u010detrtletje do zdaj, saj so na trg poslali tudi svoje baterijske hranilnike s skupno kapaciteto 13,5 GWh (40 odstotkov ve\u010d kot v enakem obdobju lani). Obseg proizvodnje in prodaje ni bil vpra\u0161ljiv, druga\u010de pa je bilo z dobi\u010dkom iz takega poslovanja. Koliko so torej popusti in cenej\u0161i avtomobili oklestili Teslin zaslu\u017eek?<\/p>\n

Proizvodnja je poslovno u\u010dinkovita, a celotno poslovanje Tesle je prepolovilo dobi\u010dek<\/p>\n

Rezultati, ki so jih objavili v\u010deraj pozno zve\u010der, so zanimivi in kompleksni. Prihodki so v drugem \u010detrtletju zna\u0161ali rekordnih 28,2 milijarde dolarjev (okrog 24 milijard evrov), kar je bilo 26 odstotkov ve\u010d kot v enakem obdobju lani. Kljub temu pa je operativni dobi\u010dek padel z lanskih 923 milijonov dolarjev (785 milijonov evrov) na 398 milijonov dolarjev (338 milijonov evrov). Operativna mar\u017ea je zna\u0161ala le \u0161e 1,4 odstotka, lani pa je bila v tem obdobju pri 4,1 odstotka.<\/p>\n

V prvem polletju je Tesla ustvarila 875 milijonov dolarjev (744 milijonov evrov) operativnega dobi\u010dka, skupno pa so dobavili 838 tiso\u010d novih avtomobilov.<\/p>\n

\"Tesla<\/p>\n

Foto: Reuters <\/p>\n

\"Tesla<\/p>\n

Foto: Wikimedia Commons <\/p>\n

Vse manj denarja od prodaje okoljskih dobropisov<\/p>\n

Toda za ni\u017eji dobi\u010dek niso bili krivi popusti pri prodaji avtomobilov. Bruto operativna mar\u017ea, ki upo\u0161teva le neposredne stro\u0161ke pri proizvodnji vozil in ka\u017ee u\u010dinkovitost proizvodnje, je bila \u0161e vedno pri zelo visokih 16,8 odstotka (lani 17,2 odstotka). Teslo so udarili drugi stro\u0161ki, predvsem vlaganja v umetno inteligenco, razvoj robotov Optimus in robotaksijev, pomemben del manj\u0161ega dobi\u010dka pa je tudi precej manj prihodkov od prodaje regulativnih okoljskih dobropisov drugim proizvajalcem.<\/p>\n

Ti so v drugem \u010detrtletju prinesli le \u0161e 146 milijonov dolarjev (124 milijonov evrov), kar je 67 odstotkov manj kot v enakem obdobju lani, ko so zna\u0161ali 439 milijonov dolarjev (373 milijonov evrov), in manj kot polovico zneska iz prvega \u010detrtletja letos. Ker prodaja teh dobropisov predstavlja skoraj \u010disti dobi\u010dek, njihov padec neposredno zmanj\u0161uje dobi\u010dkonosnost podjetja.<\/p>\n

Prodaja okoljskih dobropisov je vrh dosegla leta 2024 z 2,76 milijarde dolarjev (2,35 milijarde evrov), nato pa se je leta 2025 zmanj\u0161ala na 1,99 milijarde dolarjev (1,69 milijarde evrov). Zdaj se je ta vir prihodkov skoraj iz\u010drpal. Pred letom dni so dobropisi Teslini bruto mar\u017ei dodali skoraj dve odstotni to\u010dki, v drugem leto\u0161njem \u010detrtletju pa le \u0161e pribli\u017eno pol odstotne to\u010dke.<\/p>\n

Glavni razlog je sprememba ameri\u0161ke zakonodaje. Po izteku zvezne subvencije za elektri\u010dna vozila in odpravi kazni za proizvajalce, ki niso dosegli predpisanih standardov porabe goriva, so drugi avtomobilski proizvajalci izgubili glavni razlog za nakup Teslinih okoljskih dobropisov. Ta ve\u010d let pomemben vir prihodkov se za Teslo ne bo ve\u010d vrnil, leto\u0161nje drugo \u010detrtletje pa prvi\u010d razkriva Teslino dobi\u010dkonosnost brez tega finan\u010dnega “vetrnega hrbta”.<\/p>\n

\"Waymo<\/p>\n

Foto: zajem zaslona <\/p>\n

Pri avtonomnih vozilih lov za Waymom in Baidujem<\/p>\n

Pri Tesli vsaj uradno ne na\u010drtujejo novih avtomobilov, ve\u010dji del razvojnih na\u010drtov pa usmerjajo v sisteme samodejne vo\u017enje z nadzorom (FSD) in robotaksije. \u010ceprav je Elon Musk \u017ee ve\u010d kot desetletje najbolj glasno napovedoval prihod samovoze\u010dih avtomobilov, sta Teslo pri komercialni uvedbi robotaksijev prehitela ameri\u0161ki Waymo in kitajski Baidu. V Evropi so uporabo sistema FSD doslej odobrili Nizozemska, Litva, Estonija, Belgija in Danska, medtem ko na ravni Evropske unije splo\u0161ne odobritve \u0161e ni. To je tudi razlog, da za zdaj sistema med drugim \u0161e niso odobrili v Franciji, enem najve\u010djih evropskih avtomobilskih trgov.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"Tesla je v drugem \u010detrtletju dosegla rekordne prihodke in po dveh letih ponovno ob\u010dutno pove\u010dala prodajo avtomobilov. Kljub…\n","protected":false},"author":2,"featured_media":167795,"comment_status":"","ping_status":"","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":"","_share_on_mastodon":"0"},"categories":[10],"tags":[81,82,84,83,2698,62,37,58,60,38,385],"class_list":["post-167794","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","category-poslovni-svet","tag-business","tag-economic","tag-poslovni","tag-poslovni-svet","tag-prodaja-avtomobilov","tag-si","tag-slovene","tag-slovenia","tag-slovenija","tag-slovenscina","tag-tesla"],"share_on_mastodon":{"url":"","error":""},"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/167794","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/users\/2"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=167794"}],"version-history":[{"count":0,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/167794\/revisions"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media\/167795"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=167794"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=167794"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=167794"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}