{"id":167861,"date":"2026-07-23T06:16:10","date_gmt":"2026-07-23T06:16:10","guid":{"rendered":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/167861\/"},"modified":"2026-07-23T06:16:10","modified_gmt":"2026-07-23T06:16:10","slug":"ekstremni-vrocinski-valovi-izsusujejo-evropo-hitreje-kot-kadarkoli-prej","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/167861\/","title":{"rendered":"Ekstremni vro\u010dinski valovi izsu\u0161ujejo Evropo hitreje kot kadarkoli prej"},"content":{"rendered":"

Ekstremni vro\u010dinski valovi, ki jih krepi podnebna kriza, izsu\u0161ujejo Evropo hitreje kot kadarkoli prej,<\/a> poro\u010da The Guardian.\u00a0Nova znanstvena analiza ka\u017ee, da so visoke temperature letos pomembnej\u0161i vzrok za su\u0161o kot pomanjkanje padavin, posledice pa \u017ee ob\u010dutijo kmetijstvo, energetika in gospodinjstva.<\/p>\n

Podnebne spremembe ne povzro\u010dajo le pogostej\u0161ih vro\u010dinskih valov, temve\u010d spreminjajo tudi naravo su\u0161e v Evropi<\/a>. Kot ugotavlja najnovej\u0161a analiza mednarodnega konzorcija World Weather Attribution (WWA), rekordne temperature mo\u010dno pove\u010dujejo izhlapevanje vode iz rek<\/a>, jezer, tal in rastlin, zaradi \u010desar se pokrajina izsu\u0161uje tudi v letih, ko padavin ni bistveno manj od povpre\u010dja.<\/p>\n

Raziskovalci ugotavljajo, da so bile leto\u0161nje razmere zaradi podnebnih sprememb v zahodni Evropi pribli\u017eno 80-krat, v vzhodni Evropi pa 40-krat verjetnej\u0161e kot v svetu brez \u010dlovekovega vpliva na podnebje. Tudi izsu\u0161enost tal je zaradi segrevanja ozra\u010dja izrazito ve\u010dja \u2013 v zahodni Evropi pribli\u017eno petkrat, v vzhodni pa enajstkrat.<\/p>\n

Su\u0161a ni ve\u010d le posledica pomanjkanja de\u017eja<\/p>\n

Su\u0161o obi\u010dajno povezujemo z dolgotrajnim primanjkljajem padavin, vendar leto\u0161nje razmere ka\u017eejo druga\u010dno sliko. Zahodna Evropa je imela namre\u010d razmeroma mokro zimo, kljub temu pa se je poleti zna\u0161la v prime\u017eu ekstremne su\u0161e.<\/p>\n

Po besedah raziskovalcev podnebna kriza spreminja samo definicijo su\u0161e. Klju\u010dni dejavnik ni ve\u010d zgolj koli\u010dina de\u017eja, temve\u010d predvsem izjemno visoke temperature, ki pove\u010dujejo tako imenovano atmosfersko potrebo po vlagi. Topel zrak lahko zadr\u017ei ve\u010d vodne pare, zato iz tal in vodnih teles \u010drpa vse ve\u010d vlage.<\/p>\n

\"Zahodna<\/p>\n

Zahodna Evropa je imela namre\u010d razmeroma mokro zimo, kljub temu pa se je poleti zna\u0161la v prime\u017eu ekstremne su\u0161e.\u00a0FOTO: Simon Wohlfahrt\/AFP<\/p>\n

\u00bb\u017de spomladi opa\u017eamo izrazito te\u017enjo k nenavadnemu izsu\u0161evanju tal, \u0161e preden se poletje sploh za\u010dne. Ko temperatura nara\u0161\u010da, postaja ozra\u010dje vse bolj ‘\u017eejno’ in vlago \u010drpa iz rek, jezer, zadr\u017eevalnikov in tal. Vse bolj vro\u010d zrak tla preprosto izsu\u0161i,\u00ab pojasnjuje klimatolog Dominik Schumacher z z\u00fcri\u0161ke tehni\u0161ke univerze ETH. Po njegovih besedah se je leto\u0161nja su\u0161a razvila pribli\u017eno dva meseca prej kot primerljiva su\u0161a leta 2022.<\/p>\n

Posledice \u017ee ob\u010dutijo milijoni ljudi<\/p>\n

\u010ceprav analiza zajema obdobje do konca junija, so posledice \u017ee zelo obse\u017ene. V \u0161tevilnih evropskih dr\u017eavah so oblasti uvedle omejitve porabe vode. V ve\u010djem delu ju\u017ene Anglije velja prepoved zalivanja vrtov s cevmi, \u0160panijo in Francijo so prizadeli obse\u017eni gozdni po\u017eari, kmetje pa se spopadajo z eno najbolj izsu\u0161enih prsti doslej.<\/p>\n

Po ocenah strokovnjakov bo Evropa izgubila pribli\u017eno devet milijonov ton \u017eita. Francija pri\u010dakuje najslab\u0161o letino koruze v zadnjega pol stoletja, romunski kmetje pa poro\u010dajo o ve\u010d kot milijonu hektarjev uni\u010denih polj\u0161\u010din.<\/p>\n

Su\u0161a mo\u010dno vpliva tudi na evropske reke. Vodostaji padajo, kar zmanj\u0161uje proizvodnjo hidroelektrarn in ote\u017euje re\u010dni tovorni promet. Na Nizozemskem je gladina Rena pri Lobithu \u017ee padla pod najni\u017ejo raven, izmerjeno med znamenito su\u0161o leta 1976.<\/p>\n


\n \"image_alt\"\/
\n <\/a><\/p>\n

<\/p>\n

<\/a><\/p>\n

Raziskovalci opozarjajo, da bodo motnje v pridelavi hrane, proizvodnji elektri\u010dne energije in prometu verjetno povzro\u010dile dodatno rast cen hrane in energije, kar bo najbolj prizadelo gospodinjstva z ni\u017ejimi prihodki.<\/p>\n

Po mnenju raziskovalcev leto\u0161nje razmere pove\u010dujejo tudi nevarnost obse\u017enih gozdnih po\u017earov. Ko po razmeroma mokrem obdobju sledi dolgotrajna vro\u010dina, vegetacija najprej bujno zraste, nato pa se hitro izsu\u0161i in postane gorivo za po\u017eare. \u00bbTo je skoraj idealen recept za izjemno po\u017earno sezono,\u00ab opozarja Schumacher.<\/p>\n

Raziskovalka Mariam Zachariah z londonske javne univerze\u00a0poudarja, da so trenutne razmere \u0161e posebej zaskrbljujo\u010de, ker se pojavljajo pri pribli\u017eno 1,4 stopinje Celzija globalnega segrevanja glede na predindustrijsko obdobje.<\/p>\n

\u010ce se bo svet segrel za pribli\u017eno 2,8 stopinje, kot ka\u017eejo trenutne projekcije, bi se lahko verjetnost tako intenzivnega izsu\u0161evanja ozra\u010dja podvojila. \u00bb\u010ce emisij toplogrednih plinov ne bomo hitro in odlo\u010dno zmanj\u0161ali, Evropo \u010dakajo poletja, kakr\u0161na do\u017eivljamo letos, vedno znova,\u00ab opozarja.<\/p>\n

\"Podnebne<\/p>\n

Podnebne spremembe, ki jih povzro\u010da \u010dlovek, so su\u0161o leta 2026 v obeh prou\u010devanih delih Evrope ob\u010dutno okrepile.\u00a0FOTO: Yara Nardi\/Reuters<\/p>\n

Podobno ocenjuje tudi izvr\u0161ni sekretar Okvirne konvencije Zdru\u017eenih narodov o podnebnih spremembah Simon Stiell. Po njegovih besedah so vse huj\u0161e su\u0161e jasen opozorilni znak, da se planet nevarno pregreva.<\/p>\n

\u00bbDokler bo \u010dlove\u0161tvo \u0161e naprej mno\u017ei\u010dno se\u017eigalo premog, nafto in zemeljski plin, bodo podnebno pogojene su\u0161e postajale vse huj\u0161e in dra\u017eje za gospodinjstva ter celotna gospodarstva. Re\u0161itev je znana \u2013 bistveno hitrej\u0161i prehod na obnovljive vire energije,\u00ab poudarja.<\/p>\n

Vse ve\u010d dokazov o vplivu podnebnih sprememb<\/p>\n

Analiza WWA je primerjala dejanske vremenske razmere z ra\u010dunalni\u0161kimi simulacijami sveta brez pribli\u017eno 1,4 stopinje globalnega segrevanja. Sklep raziskovalcev je jasen: podnebne spremembe, ki jih povzro\u010da \u010dlovek, so su\u0161o leta 2026 v obeh prou\u010devanih delih Evrope ob\u010dutno okrepile.<\/p>\n

Predhodna analiza iste raziskovalne skupine je pokazala tudi, da bi bil rekordni vro\u010dinski val konec junija brez podnebnih sprememb prakti\u010dno nemogo\u010d. Ocenjujejo, da je zaradi ekstremne vro\u010dine letos v Evropi umrlo pribli\u017eno 20.000 ljudi, od tega okoli 2.200 v Angliji in Walesu.<\/p>\n

Posebna \u0161tudija je medtem izra\u010dunala, da je samo v Zdru\u017eenem kraljestvu izguba delovnih ur zaradi vro\u010dine gospodarstvo stala ve\u010d kot milijardo funtov.<\/p>\n

Strokovnjaki zato opozarjajo, da podnebne spremembe niso ve\u010d oddaljena gro\u017enja prihodnosti, temve\u010d \u017ee danes posegajo v najosnovnej\u0161e pogoje \u017eivljenja \u2013 od dostopa do pitne vode in pridelave hrane do oskrbe z energijo in gospodarske stabilnosti.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"Ekstremni vro\u010dinski valovi, ki jih krepi podnebna kriza, izsu\u0161ujejo Evropo hitreje kot kadarkoli prej, poro\u010da The Guardian.\u00a0Nova znanstvena…\n","protected":false},"author":2,"featured_media":167862,"comment_status":"","ping_status":"","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":"","_share_on_mastodon":"0"},"categories":[3],"tags":[65,66,43435,182,9495,691,37,38,1146,23232],"class_list":["post-167861","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","category-evropa","tag-europe","tag-evropa","tag-klimatska-kriza","tag-kmetijstvo","tag-podnebje","tag-podnebne-spremembe","tag-slovene","tag-slovenscina","tag-susa","tag-vrocinski-val"],"share_on_mastodon":{"url":"https:\/\/pubeurope.com\/@si\/116967833031236677","error":""},"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/167861","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/users\/2"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=167861"}],"version-history":[{"count":0,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/167861\/revisions"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media\/167862"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=167861"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=167861"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=167861"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}