{"id":168017,"date":"2026-07-23T09:00:14","date_gmt":"2026-07-23T09:00:14","guid":{"rendered":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/168017\/"},"modified":"2026-07-23T09:00:14","modified_gmt":"2026-07-23T09:00:14","slug":"evropa-gori-in-se-susi-znanstveniki-opozarjajo-na-nevaren-preobrat","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/168017\/","title":{"rendered":"Evropa gori in se su\u0161i, znanstveniki opozarjajo na nevaren preobrat"},"content":{"rendered":"

\"Dry,<\/p>\n

Raziskovalci poudarjajo mo\u010dno povezavo med podnebno krizo, ki jo povzro\u010da \u010dlovek, in vse bolj suhimi evropskimi poletji. Foto: Reuters<\/p>\n

Evropa gori in se su\u0161i, znanstveniki opozarjajo na nevaren preobrat<\/p>\n

Ekstremne temperature, ki jih dodatno krepi podnebna kriza, to poletje izsu\u0161ujejo Evropo in poglabljajo su\u0161o, ki je zajela velik del celine. Nova znanstvena analiza opozarja, da rekordni vro\u010dinski valovi povzro\u010dajo mo\u010dno izhlapevanje vode iz rek, jezer, tal in rastlin, posledice pa so \u017ee resne.<\/p>\n

23. 07. 2026, 10.13\n <\/p>\n

dd\n <\/p>\n


\n \"Google
\n <\/a><\/p>\n

Iz najnovej\u0161e raziskave izhaja, da se je zaradi globalnega segrevanja verjetnost tak\u0161nih razmer pove\u010dala kar za 80-krat v zahodni Evropi in za 40-krat v vzhodni Evropi. Dodatno pa je mo\u017enost izsu\u0161evanja tal pove\u010dalo izgorevanja fosilnih goriv, opozarjajo znanstveniki.\u00a0<\/p>\n

\u010ceprav se su\u0161e tradicionalno povezujejo predvsem s pomanjkanjem padavin, znanstveniki opozarjajo, da podnebna kriza spreminja opredelitev su\u0161e. Analize ka\u017eejo, da se trenutna su\u0161a v zahodni Evropi uvr\u0161\u010da med \u00bbekstremne\u00ab, medtem ko bi bila v svetu brez podnebne krize le \u00bbzmerna\u00ab.<\/p>\n

<\/p>\n

\"A<\/p>\n

Ekstremna vro\u010dina<\/p>\n

Svetovna zdravstvena organizacija opozarja: Nad Atlantikom \u017ee nastaja novi vro\u010dinski val, Evropa se bo kuhala<\/p>\n

<\/a><\/p>\n

Resne posledice po vsej Evropi<\/p>\n

Posledice so resne, opozarjajo strokovnjaki. \u0160panijo in Francijo so prizadeli uni\u010dujo\u010di gozdni po\u017eari, kmetijstvo pa se soo\u010da z velikimi izgubami, saj so tla med najbolj suhimi v zgodovini meritev. Ocenjujejo, da bodo izgube pri pridelavi \u017eit v Evropi dosegle pribli\u017eno devet milijonov ton.<\/p>\n

Francija pri\u010dakuje najslab\u0161o letino koruze v zadnjih 50 letih, romunski kmetje pa so izgubili ve\u010d kot milijon hektarjev pridelkov. Nizki vodostaji rek zmanj\u0161ujejo proizvodnjo hidroenergije in ote\u017eujejo plovbo tovornih ladij. Gladina Rena pri nizozemskem Lobithu je padla pod raven, izmerjeno med izjemno vro\u010dim poletjem leta 1976, navaja The Guardian.\u00a0<\/p>\n

Znanstveniki opozarjajo, da bi lahko tak\u0161ne motnje povzro\u010dile rast cen hrane in energentov, kar bi najbolj prizadelo gospodinjstva z ni\u017ejimi prihodki.<\/p>\n

\u00bbTo smo povzro\u010dili sami\u00ab<\/p>\n

Raziskovalci poudarjajo mo\u010dno povezavo med podnebno krizo, ki jo povzro\u010da \u010dlovek, in vse bolj suhimi evropskimi poletji. \u00bbOpazili smo, da se tla izsu\u0161ujejo \u017ee spomladi, \u0161e preden se za\u010dne poletje,\u00ab je povedal dr. Dominik Schumacher s \u0161vicarskega in\u0161tituta ETH Z\u00fcrich.<\/p>\n

\u00bbTo smo povzro\u010dili sami. Z rastjo temperatur ozra\u010dje postaja vse bolj ‘\u017eejno’ in odvzema vlago rekam, jezerom, zbiralnikom vode in tlom. Toplej\u0161i zrak dobesedno izsesava vlago iz zemlje,\u00ab je pojasnil. Schumacher je dodal, da je leto\u0161nja su\u0161a pri\u0161la kar dva meseca prej kot su\u0161a, ki je Evropo prizadela leta 2022.<\/p>\n

V zahodni Evropi so bile letos tudi zelo nevarne razmere za nastanek po\u017earov. \u00bbKo se sezona za\u010dne precej mokro, nato pa se nenadoma spremeni v izjemno suho obdobje, nastanejo popolni pogoji za ekstremne po\u017eare. Rastlinje najprej bujno raste, nato pa se spremeni v gorivo,\u00ab je pojasnil.<\/p>\n

<\/p>\n

\"Visoke<\/p>\n

napoved<\/p>\n

Prihaja novi vro\u010dinski val, del Evrope se \u017ee pripravlja: poglejte, kdaj ga lahko pri\u010dakujemo<\/p>\n

<\/a><\/p>\n

Prihodnost prina\u0161a \u0161e huj\u0161e su\u0161e<\/p>\n

Dr. Mariam Zachariah z londonskega Imperial Collegea, ena od avtoric raziskave, opozarja, da je najbolj skrb vzbujajo\u010de dejstvo, da se tak\u0161ni pogoji pojavljajo \u017ee pri segretju planeta za 1,4 stopinje Celzija. \u00bb\u010ce bodo globalne emisije temperature dvignile na predvidenih 2,8 stopinje Celzija, bi se lahko verjetnost tako intenzivnega izhlapevanja podvojila,\u00ab je dejala.<\/p>\n

\u00bbBrez hitrega in odlo\u010dnega zmanj\u0161anja emisij Evropo \u010daka prihodnost s ponavljajo\u010dimi se\u00a0vro\u010dimi in su\u0161nimi poletji.\u00ab Tudi strokovnjak za podnebje pri Zdru\u017eenih narodih Simon Stiell je opozoril, da so vse huj\u0161e su\u0161e jasen znak za alarm.<\/p>\n

\u00bbNa\u0161 planet se pregreva. Dokler \u010dlove\u0161tvo ne bo prenehalo kuriti ogromnih koli\u010din premoga, nafte in plina, bodo su\u0161e postajale vse huj\u0161e in dra\u017eje \u2013 tako za gospodinjstva kot za gospodarstva,\u00ab je dejal. Po njegovih besedah je re\u0161itev jasna: svet mora bistveno hitreje preiti na obnovljive vire energije.<\/p>\n

Kako so izvedli raziskavo?<\/p>\n

Znanstveniki so uporabili preverjene znanstvene metode za oceno su\u0161e v zahodni Evropi, vklju\u010dno z Anglijo, Francijo, \u0160panijo, Portugalsko in Italijo, za obdobje od aprila do junija. Ker se vzhodna Evropa \u017ee pribli\u017eno leto dni soo\u010da s pomanjkanjem padavin, so v analizo tega obmo\u010dja zajeli zadnjih 12 mesecev in vklju\u010dili 15 dr\u017eav od Belgije do Estonije.<\/p>\n

Sklenili so, da so podnebne spremembe, ki jih povzro\u010da \u010dlovek, mo\u010dno poslab\u0161ale mo\u017enost za su\u0161o leta 2026. Predhodna raziskava je pokazala tudi, da je bil vro\u010dinski val konec junija najhuj\u0161i doslej zabele\u017een v Evropi in da brez podnebne krize ne bi bil mogo\u010d. Zaradi visokih temperatur naj bi v Evropi umrlo okoli 20.000 ljudi, od tega pribli\u017eno 2200 v Angliji in Walesu.\u00a0<\/p>\n

Lo\u010dena raziskava je pokazala, da so izgubljene delovne ure zaradi vro\u010dine gospodarstvo Zdru\u017eenega kraljestva stale ve\u010d kot milijardo evrov. \u00bbLeto\u0161nji vro\u010dinski valovi so \u0161okanten opomin, da podnebne spremembe niso problem prihodnosti, temve\u010d sedanjosti. Prizadevajo same temelje na\u0161ega na\u010dina \u017eivljenja, ni\u010d pa ni pomembnej\u0161e od dostopa do varnih zalog pitne vode in vode za pridelavo hrane,\u00ab je dejal strokovnjak za podnebje Tom Lancaster.<\/p>\n

Vodja angle\u0161ke Nacionalne skupine za su\u0161o Helen Wakeham pa je opozorila: \u00bbSuho vreme zmanj\u0161uje na\u0161e zaloge vode, hkrati pa zaradi vro\u010dine porabimo ve\u010d vode. To je zelo te\u017eka kombinacija.\u00ab<\/p>\n

<\/p>\n

\"A<\/p>\n

indija<\/p>\n

Mesto, kjer temperature presegajo 48 \u00b0C: \u00bbVedno smo imeli vro\u010da poletja, a zdaj se spreminja \u0161e nekaj drugega\u00ab<\/p>\n

<\/a><\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"Raziskovalci poudarjajo mo\u010dno povezavo med podnebno krizo, ki jo povzro\u010da \u010dlovek, in vse bolj suhimi evropskimi poletji. Foto:…\n","protected":false},"author":2,"featured_media":168018,"comment_status":"","ping_status":"","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":"","_share_on_mastodon":"0"},"categories":[3],"tags":[43459,65,66,16449,5781,10098,38356,691,37,38,43458],"class_list":["post-168017","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","category-evropa","tag-ekstremni-vremenski-pogoji","tag-europe","tag-evropa","tag-fosilna-goriva","tag-globalno-segrevanje","tag-obnovljivi-viri-energije","tag-podnebna-kriza","tag-podnebne-spremembe","tag-slovene","tag-slovenscina","tag-susa-v-evropi"],"share_on_mastodon":{"url":"https:\/\/pubeurope.com\/@si\/116968477851571693","error":""},"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/168017","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/users\/2"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=168017"}],"version-history":[{"count":0,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/168017\/revisions"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media\/168018"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=168017"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=168017"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=168017"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}