{"id":168224,"date":"2026-07-23T12:02:21","date_gmt":"2026-07-23T12:02:21","guid":{"rendered":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/168224\/"},"modified":"2026-07-23T12:02:21","modified_gmt":"2026-07-23T12:02:21","slug":"koliko-so-za-visoke-cene-goriv-odgovorni-starorezimski-sindikati","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/168224\/","title":{"rendered":"Koliko so za visoke cene goriv odgovorni starore\u017eimski sindikati?"},"content":{"rendered":"

Pi\u0161e: Nova24tv.si<\/p>\n

Slovenski vozniki so ponovno v prime\u017eu visokih cen goriv, medtem ko vlada javnosti razlaga, da ima pri omejevanju cen \u201czvezane roke\u201d. Del razloga res le\u017ei v mednarodnih trgih in dav\u010dni politiki, drugi del pa je doma\u010d\u00a0in neposredno povezan z blokadami levice in sindikatov, ki so interventni zakon za razvoj Slovenije odnesli pred ustavno sodi\u0161\u010de, ki bi vsaj delno omejil posledice geopoliti\u010dnih razmer.<\/p>\n

Zaradi novih zaostritev z Iranom in zaprtja Hormu\u0161ke o\u017eine so se cene bencina in dizelskega goriva znova za\u010dele zvi\u0161evati. A trenutno \u0161e niso blizu rekordov, ki segajo v april in maj, ko se je zaklju\u010deval mandat vlade\u00a0Roberta Goloba\u00a0in je denimo cena 95-oktanskega bencina konkretno presegla 1,7 evra za liter. Po objavi novih cen se je v\u010deraj neosvin\u010deni 95-oktanski bencin podra\u017eil za 6,1 centa na 1,649 evra, dizelsko gorivo za 13,2 centa na 1,855 evra in kurilno olje za 14 centov na 1,464 evra za liter.<\/p>\n

Cena 95-oktanskega bencina je bila konkretno vi\u0161ja konec maja, ko je mandat zaklju\u010devala Golobova vlada in smo imeli v Sloveniji rekordno visoko ceno bencina \u2013 takrat je 95-oktanski bencin stal 1,714 evra za liter. Cena dizelskega goriva je rekord dosegla med 8. in 13. aprilom, ko je zna\u0161ala 1,894 evra, cena kurilnega olja pa v tednu od 14. do 20. aprila, ko je bila pri 1,484 evra za liter.<\/p>\n

<\/p>\n

Kje \u201crezati\u201d, da bo gorivo cenej\u0161e?<\/p>\n

Pri vsakem litru 95-oktanskega bencina, ki ga pla\u010da voznik na \u010drpalki, se v ozadju skriva precej kompleksna struktura dajatev. Najprej je tu neto, breztro\u0161arinska cena goriva, ki pokriva surovo nafto, rafinacijo, transport in osnovni zaslu\u017eek trgovcev. Na ta znesek dr\u017eava pri\u0161teje tro\u0161arino, ki je fiksni znesek na liter in v celoti pripada prora\u010dunu, pri bencinu gre za ve\u010d deset centov na liter, pri dizlu nekoliko manj. V ceno so vklju\u010dene tudi razli\u010dne okoljske in energetske dajatve, kot so prispevki za CO2, energetsko u\u010dinkovitost in podporo proizvodnji elektrike, ki prav tako kon\u010dajo v dr\u017eavnih blagajnah. Na se\u0161tevek neto cene, tro\u0161arine, vseh prispevkov in trgovske mar\u017ee se nato obra\u010duna \u0161e 22- odstotni DDV, kar pomeni, da dr\u017eava pobere davek tudi na tro\u0161arino in druge dajatve.<\/p>\n

V praksi to pomeni, da pri litru bencina ve\u010d kot polovice kon\u010dne cene predstavljajo davki in prispevki, trgovec ima pri tem le nekaj centov mar\u017ee na liter, preostanek pa je dejanska vrednost goriva. Od surove nafte do rafinacije in logistike. Vsak dvig osnovne cene na svetovnih trgih ali sprememba dav\u010dne politike se zato neposredno pozna na \u010drpalkah, hkrati pa avtomati\u010dno pove\u010da prihodke dr\u017eavnega prora\u010duna. Voznik na koncu pla\u010da ra\u010dun, ki je kombinacija mednarodnih cen nafte, doma\u010dih davkov, regulacije in politi\u010dnih odlo\u010ditev, ki dolo\u010dajo, koliko od vsakega litra goriva si odre\u017ee dr\u017eava in koliko ostane gospodarstvu.<\/p>\n

\"\"Foto: Bobo slika je simboli\u010dna<\/p>\n

Po javno dostopnih podatkih Petrolove analize in izjav Trgovinske zbornice Slovenije so regulirane maloprodajne mar\u017ee pri bencinu in dizlu v Sloveniji med najni\u017ejimi v celotni EU, v nekaterih obdobjih celo najni\u017eje od vseh dr\u017eav \u010dlanic. \u0160tudija, pripravljena za Petrol, navaja, da je mar\u017ea pri bencinu v Sloveniji v obdobju 2018\u20132024 predstavljala pribli\u017eno 8 odstotkov kon\u010dne cene (ob povpre\u010dju EU okoli 11 odstotkov), pri dizlu pa pribli\u017eno 7 odstotkov, kar je prav tako bistveno pod povpre\u010djem Unije.<\/p>\n

Dr\u017eava vzame bistveno ve\u010d od trgovcev<\/p>\n

Hkrati podatki Euronews in nacionalnih medijev ka\u017eejo, da ima Slovenija enega najvi\u0161jih dav\u010dnih dele\u017eev v ceni bencina v EU \u2013 davki (tro\u0161arine in DDV) predstavljajo okrog 55\u201358 odstotkov kon\u010dne cene litra, kar je ve\u010d od povpre\u010dja EU. To lepo razkrije razmerje mo\u010di: prostor za dodatno ni\u017eanje mar\u017e prakti\u010dno ne obstaja, ker so \u017ee regulirane na ravni, ki ne pokriva v celoti rasti stro\u0161kov, trgovci pa sami opozarjajo, da je tak model dolgoro\u010dno nevzdr\u017een. \u010ce kje obstaja realen manevrski prostor za ni\u017eanje cen goriva, je to na strani davkov in tro\u0161arin, ne pri mar\u017eah, ki so pri nas \u017ee zdaj pri dnu evropske lestvice.<\/p>\n

\"\"Slika je simboli\u010dna (Foto: Bobo)<\/p>\n

Klju\u010dni problem so tro\u0161arine, ki jih je vlada Roberta Goloba v obdobju energetske krize najprej mo\u010dno povi\u0161ala, nato pa jih prilagajala tako, da je razlika med ni\u017ejimi borznimi cenami in nespremenjeno kon\u010dno ceno kon\u010dala v dr\u017eavnem prora\u010dunu. Po doma\u010de povedano: dr\u017eava je z uredbami zni\u017eala mar\u017ee, torej prihodke trgovcev, obenem pa preko tro\u0161arin in drugih dajatev poskrbela, da je ve\u010dji del vsakega litra goriva ostal njej. Tako danes ve\u010d kot polovico cene litra bencina predstavljajo davki in prispevki, medtem ko je prostor za dodatno zni\u017eevanje mar\u017e prakti\u010dno iz\u010drpan.<\/p>\n

Ekonomist svari pred ukrepom, ki smo jih videli v zadnjih dneh Golobove vlade<\/p>\n

Po mnenju ekonomista\u00a0Roka Spruka\u00a0(24ur) razlog za vi\u0161je cene energentov ne ti\u010di pri samem napadu ZDA na Iran.\u00a0\u201cGre se predvsem za nevarnost nadaljnjega zmanj\u0161anja pretoka skozi Hormu\u0161ko o\u017eino ter morebitnega \u0161irjenja motenj \u0161e na Bab al Man dep in rde\u010de morje ter posredno \u0161e izvoz iz Savdske Arabije\u201d navaja.\u00a0Zakaj cena \u0161e ni dosegla aprilskega vrha pojasnjuje, da trg ne predvideva popolnega zloma dobave?\u00a0\u201cSvetovno gospodarstvo se je deloma prilagodilo, od aprila so bile spro\u0161\u010dene dolo\u010dene strate\u0161ke zaloge, pove\u010dal se je izvoz iz ZDA, Brazilije in drugih dr\u017eav,\u201d\u00a0doda.<\/p>\n

Po njegovo bi morala dr\u017eava ukrepati v \u0161tirih smereh. \u201cDr\u017eava mora preverjati dejansko razpolo\u017eljivost zalog, kak\u0161ne so logisti\u010dne poti, kako dobro je pripravljen distribucijski sistem. Ukrepe mora izklju\u010dno usklajevati na ravni Evropske unije in Mednarodne agencije za energijo. Enostransko spro\u0161\u010danje \u017ee tako majhnih zalog ne bi pomembno vplivalo kakorkoli na ceno ali na mar\u017ee. Izogibati se more populisti\u010dnim intervencijskim ukrepom, ki smo jih videli pred volitvami. Nekim idejam o splo\u0161nem zamrzovanju cen, neselektivnim subvencijam zato, ker tak\u0161ni ukrepi spodbujajo \u010dezmerno porabo, obremenjujejo prora\u010dun, pogosto pa tudi najve\u010d pomagajo gospodinjstvom, ki imajo \u017ee visoko porabo goriva.\u201d<\/p>\n

Levica blokirala ni\u017eanje DDV<\/p>\n

Interventni zakon za razvoj Slovenije med drugim predvideva tudi ukrepe na podro\u010dju cen energentov. V paketu je predvidena mo\u017enost, da se za\u010dasno zni\u017ea dav\u010dna obremenitev in uvede uravnavanje cen energentov, kadar trg in dav\u010dna politika sami po sebi ne zadostujejo za za\u0161\u010dito potro\u0161nikov in gospodarstva. S tem bi vlada dobila jasnej\u0161e in \u0161ir\u0161e pravno orodje za poseganje v cene goriv in drugih energentov, ne le prek ob\u010dasnih uredb in kratkoro\u010dnih improvizacij.<\/p>\n

Ker pa zakon zaradi izpodbijanja na ustavnem sodi\u0161\u010du ni operativen, ukrepi za regulacijo cen energentov ostajajo mrtva \u010drka na papirju. Dr\u017eava ima pripravljen interventni okvir, a ga zaradi ustavne pobude levice in sindikatov ne more uporabiti.<\/p>\n

Referendum, sindikati in blokada ukrepov<\/p>\n

Klju\u010den zaplet se je zgodil, ko je dr\u017eavni zbor izglasoval, da referendum o interventnem zakonu ni dopusten. Pobudniki referenduma \u2013 ob podpori sindikatov \u2013 so zato na ustavno sodi\u0161\u010de vlo\u017eili zahtevo za presojo ustavnosti tega sklepa. To ovira tudi sprejetje rebalansa prora\u010duna kajti vlada ne more vedeti koliko finan\u010dnih sredstev mora zagotoviti.<\/p>\n

\"\"Foto: Umetna inteligenca<\/p>\n

To pomeni, da so dr\u017eavljani v vmesnem \u010dasu prikraj\u0161ani za celoten paket ukrepov, ki jih zakon prina\u0161a \u2013 od regulacije cen energentov, zni\u017eanega DDV na osnovna \u017eivila, do razbremenitev na podro\u010dju prispevkov in trga dela. Sindikati in levica tako formalno branijo\u00a0\u201cpravico do referenduma\u201d\u00a0in\u00a0\u201cjavne finance\u201d,\u00a0dejansko pa so\u010dasno blokirajo ukrepe, ki bi ljudem in gospodarstvu prinesli konkretne finan\u010dne olaj\u0161ave.<\/p>\n

Dokler ustavno sodi\u0161\u010de ne odlo\u010di, bo vlada lahko \u0161e naprej ponavljala, da ima pri zni\u017eevanju cen goriv in \u017eivljenjskih stro\u0161kov\u00a0\u201czvezane roke\u201d.\u00a0A javnost bi morala vedeti tudi, kdo ji je te roke zavezal: levica in sindikati, ki so zakon napadli, in s tem blokirali paket ukrepov, ki bi lahko prinesli ni\u017eje ra\u010dune za gorivo, osnovna \u017eivila ter ve\u010djo pokojnino.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"Pi\u0161e: Nova24tv.si Slovenski vozniki so ponovno v prime\u017eu visokih cen goriv, medtem ko vlada javnosti razlaga, da ima…\n","protected":false},"author":2,"featured_media":168225,"comment_status":"","ping_status":"","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":"","_share_on_mastodon":"0"},"categories":[10],"tags":[81,82,84,83,62,4520,37,58,60,38],"class_list":["post-168224","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","category-poslovni-svet","tag-business","tag-economic","tag-poslovni","tag-poslovni-svet","tag-si","tag-sindikati","tag-slovene","tag-slovenia","tag-slovenija","tag-slovenscina"],"share_on_mastodon":{"url":"https:\/\/pubeurope.com\/@si\/116969193284612385","error":""},"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/168224","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/users\/2"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=168224"}],"version-history":[{"count":0,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/168224\/revisions"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media\/168225"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=168224"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=168224"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=168224"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}