{"id":16832,"date":"2026-03-07T09:15:11","date_gmt":"2026-03-07T09:15:11","guid":{"rendered":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/16832\/"},"modified":"2026-03-07T09:15:11","modified_gmt":"2026-03-07T09:15:11","slug":"zakaj-je-pedro-sanchez-postal-glavni-evropski-kritik-donalda-trumpa","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/16832\/","title":{"rendered":"Zakaj je Pedro S\u00e1nchez postal glavni evropski kritik Donalda Trumpa"},"content":{"rendered":"

Vlada \u0161panskega socialisti\u010dnega premiera Pedra S\u00e1ncheza<\/a> je po ameri\u0161kem napadu na Iran zavrnila uporabo ameri\u0161kih voja\u0161kih opori\u0161\u010d na jugu Iberskega polotoka za operacije proti Teheranu. \u00bbNe bomo sokrivci za nekaj, kar je slabo za svet in je v nasprotju z na\u0161imi vrednotami in interesi zgolj zaradi strahu pred povra\u010dilnimi ukrepi,\u00ab je dejal premier. S tem se je \u0161e utrdil kot najostrej\u0161i kritik politike Donalda Trumpa med evropskimi voditelji. Ozadje tak\u0161ne dr\u017ee je za Delo analiziral politolog z madridske univerze Carlos III.\u00a0Pablo Sim\u00f3n<\/a>.<\/p>\n

Kateri vidik je pomembnej\u0161i za razumevanje S\u00e1nchezovega polo\u017eaja: notranjepoliti\u010dni ali mednarodni?<\/p>\n

\"Pablo<\/p>\n

Pablo Sim\u00f3n je politolog na madridski Univerzi Carlosa III. FOTO: Osebni arhiv<\/p>\n

\u00a0Te\u017eko je dolo\u010diti, kateri ima ve\u010djo te\u017eo, saj obstajajo dobri razlogi, zakaj je S\u00e1nchez stavil na oba. Z notranjepoliti\u010dnega vidika je njegovo stali\u0161\u010de zmagovalno: gre za prevladujo\u010de stali\u0161\u010de v \u0161panskem javnem mnenju in tudi med njegovimi volivci na levici. To \u0161e posebej velja v trenutku, ko je S\u00e1nchez, kot vemo, v polo\u017eaju precej\u0161nje parlamentarne \u0161ibkosti in se hkrati soo\u010da z notranjimi te\u017eavami, povezanimi s korupcijskimi aferami.<\/a><\/p>\n

Z mednarodnega vidika je slika nekoliko manj enopomenska, vendar ima tak\u0161na dr\u017ea prav tako dolo\u010deno logiko, vsaj iz dveh razlogov. Prvi je, da je to stali\u0161\u010de konsistentno: enako je tako v primeru Ukrajine,<\/a> Palestine<\/a> kot Irana; torej tu ni sprememb. Poleg tega se S\u00e1nchezova stali\u0161\u010da precej dobro ujemajo s pozicijami ve\u010dine nezahodnih vlad, verjetno tudi z velikim delom mednarodnega javnega mnenja, vklju\u010dno s tistim v ZDA. Kjer pa je slika res bolj razdeljena, so evropske vlade, in S\u00e1nchezovo stali\u0161\u010de po mojem predvsem \u0161e poglablja razhajanja med njimi.<\/p>\n

Koliko vojna v Iraku leta 2003, v kateri je sodelovala tudi \u0160panija in ki je pomenila za\u010detek konca vlade konservativne Ljudske stranke (PP) Jos\u00e9ja Mar\u00ede Aznarja<\/a>, \u0161e vedno vpliva na \u0161pansko javno mnenje, ko gre za oboro\u017eene konflikte?<\/p>\n

Gre za mo\u010dan spomin, ki ga je S\u00e1nchez o\u010ditno posku\u0161al ponovno obuditi in ki se zelo dobro ujema z ve\u010dinskim razpolo\u017eenjem v \u0161panski javnosti. Zato je posku\u0161al priklicati prav ta okvir v, lahko bi rekli, simetri\u010dnih okoli\u0161\u010dinah: tudi tokrat gre za posredovanje proti diktatorskemu re\u017eimu in za poseg, ki je po mednarodnem pravu nezakonit.<\/p>\n

Toda to se dogaja v \u0161e bolj polariziranem kontekstu kot leta 2003, saj je v Beli hi\u0161i Donald Trump, ki je v primerjavi z Georgeem Bushem kvalitativno nekaj povsem drugega. Trump namre\u010d med \u0160panci vzbuja \u0161e ve\u010d odpora, kot ga je takrat povzro\u010dala sama vojna. Ta spomin je zato \u0161e vedno zelo \u017eiv, zlasti med volivci na levici, in po mojem je tudi to del politi\u010dne igre, ki jo igra S\u00e1nchez. Prav zato pravim, da je te\u017eko lo\u010diti, kateri dejavnik ima ve\u010djo te\u017eo: ali gre za prepri\u010danje ali za interes. Verjetno za oboje. Enako je ravnal v primeru Palestine; tudi tam je \u0161lo za nekaj podobnega.<\/a><\/p>\n

Lahko S\u00e1nchezu, ki je zavrnil tudi dvig obrambnih izdatkov na pet odstotkov BDP, dejstvo, da se je med evropskimi voditelji uveljavil kot najostrej\u0161i kritik Trumpa in tehnolo\u0161ke oligarhije<\/a>, pomaga mobilizirati levo volilno telo po zelo slabih rezultatih na zadnjih regionalnih volitvah?<\/p>\n

Menim, da mu to lahko nekoliko pomaga. Struktura glasov se po mojem ne bo bistveno spremenila. V nekaterih dr\u017eavah, ki jim je Trump neposredno zagrozil, je to volilno okrepilo vladajo\u010do stranko. To smo videli v Kanadi, v Avstraliji in tudi na Danskem, kjer je premierka pravkar razpisala volitve, ker je njen blok po Trumpovih gro\u017enjah politi\u010dno mo\u010dnej\u0161i.<\/a><\/p>\n

\u0160panija ni v tako skrajnem polo\u017eaju, saj Trump ni grozil z invazijo na Kanarske otoke. Res pa je, da se je ob vpra\u0161anju Palestine, ko je ta tema septembra pri\u0161la v ospredje politi\u010dne razprave v \u0160paniji, socialisti\u010dna stranka v anketah nekoliko pobrala \u2013 pridobila je kak\u0161no to\u010dko ali dve, ne veliko ve\u010d. A to ji je pomagalo, da je nekoliko zadihala, saj se je spremenila tema javne razprave.<\/p>\n

Mislim, da je tudi to del S\u00e1nchezove strategije: v zahtevnih razmerah si kupiti nekaj politi\u010dnega predaha, da bi lahko podalj\u0161al mandat vlade ali \u2013 \u010de bi se razmere obrnile v njegovo korist \u2013 razpisal pred\u010dasne volitve. Tega drugega sicer ne pri\u010dakujem, vendar mu lahko \u017ee tak\u0161en predah koristi. Skratka, dolo\u010den u\u010dinek ima, vendar ne odlo\u010dilnega, kakr\u0161nega smo videli v Kanadi ali na Danskem, saj razmere v \u0160paniji niso tako kriti\u010dne.<\/p>\n

\"\u0160panija<\/p>\n

\u0160panija je zavrnila uporabo ameri\u0161kih voja\u0161kih opori\u0161\u010d na jugu Iberskega polotoka za operacije proti Teheranu.\u00a0FOTO:\u00a0Marcelo Del Pozo\/Reuters<\/p>\n

Vox, ki je v vzponu<\/a>, goji tesne odnose z Donaldom Trumpom. Bi lahko ta bli\u017eina z republikansko administracijo v kontekstu napada na Iran \u0161kodovala \u0161panski skrajni desnici?<\/p>\n

Ne verjamem, saj je del volilne baze Voxa tudi antisistemski. Veliko ljudi glasuje za Vox iz nezadovoljstva nad celotnim politi\u010dnim sistemom v \u0160paniji, ne toliko iz ideolo\u0161kih razlogov. Zato glede na profil njegovih volivcev, med katerimi jih veliko prihaja iz vrst Ljudske stranke, ne pri\u010dakujem, da bi to imelo posebej pomemben vpliv.<\/p>\n

Podobno smo razmi\u0161ljali tudi takrat, ko je Trump uvedel carine. Menili smo, da bi lahko te negativno vplivale na Vox, tudi zato, ker prizadenejo, denimo, \u0161panske kmete. Vendar se to ni zgodilo, zato tudi v tem primeru ne pri\u010dakujem posebej mo\u010dnega u\u010dinka.<\/p>\n

Ali lahko \u0160panija zaradi S\u00e1nchezovega kljubovanja Trumpu pla\u010da visoko ceno?\u00a0<\/p>\n

\"\u00bbNe<\/p>\n

\u00bbNe bomo sokrivci za nekaj, kar je slabo za svet in je v nasprotju z na\u0161imi vrednotami in interesi zgolj zaradi strahu pred povra\u010dilnimi ukrepi,\u00ab je dejal \u0161panski premier. FOTO:\u00a0Cristina Quicler\/AFP<\/p>\n

Seveda ima tak\u0161na dr\u017ea lahko dolo\u010dene politi\u010dne posledice za \u0160panijo. Trgovinskega embarga, denimo, ni mogo\u010de uvesti, saj je to v pristojnosti evropske komisije \u2013 trgovinska politika v EU je namre\u010d skupna. Lahko pa pride do drugih, bolj ciljanih ukrepov, na primer do zavra\u010danja vizumov ali prekinitve posameznih pogodb z ameri\u0161ko administracijo.<\/p>\n

Ne verjamem pa, da bi se \u0160panija zna\u0161la v mednarodni izolaciji. Zagotovo ne v \u0161ir\u0161em mednarodnem prostoru. Odnosi z Mercosurjem<\/a>, s Kitajsko ali z Indijo se namre\u010d nadaljujejo. Tudi znotraj EU S\u00e1nchezovo stali\u0161\u010de po mojem ne vodi v izolacijo, temve\u010d predvsem poglablja \u017ee obstoje\u010de razlike med dr\u017eavami \u010dlanicami. Nekatere dr\u017eave se bodo verjetno postopoma, in bolj zadr\u017eano kot \u0160panija, pribli\u017eale podobnemu stali\u0161\u010du. Te\u017eava \u0160panije je v tem primeru predvsem v na\u010dinu, ne toliko v vsebini. V vsebinskem smislu ima namre\u010d objektivno prav: gre za poseg, ki kr\u0161i mednarodno pravo in ki bo po vsej verjetnosti \u0161kodoval Evropi.<\/p>\n

Zato se bodo druge dr\u017eave najbr\u017e postavile nekam na sredino med brezpogojno podporo Trumpu in bolj odlo\u010dno pozicijo, ki jo je zavzela \u0160panija. Verjetno bomo videli vrsto razli\u010dnih odtenkov, podobno kot se je zgodilo tudi pri vpra\u0161anju Palestine. \u0160panija je bila prva, ki je priznala palestinsko dr\u017eavo, nato pa so ji sledile tudi Slovenija, Zdru\u017eeno kraljestvo in Francija<\/a>.<\/p>\n

Za dokon\u010dne ocene je zato \u0161e prezgodaj. \u0160e ne vidimo vseh posledic tega konflikta in ne vemo, kako dale\u010d bo \u0161el. Treba je biti previden. Ne verjamem, da bo privedlo do izolacije. Klju\u010dno vpra\u0161anje pa je notranja polarizacija v \u0160paniji: opozicija vse prikazuje kot katastrofo, vlada pa svojo dr\u017eo predstavlja kot izraz dostojanstva in patriotizma. V tak\u0161nih razmerah je skoraj nemogo\u010de oblikovati enotno dr\u017eavno politiko na podro\u010dju mednarodnih vpra\u0161anj.<\/p>\n

Torej je S\u00e1nchezova ko\u0161arica Trumpu tudi sporo\u010dilo EU in njenim \u010dlanicam kot kritika servilnosti do Washingtona?<\/p>\n

Nedvomno in to vsaj iz dveh razlogov. Prvi\u010d zato, ker je S\u00e1nchez na \u010delu ene redkih socialdemokratskih vlad v Evropi, zato izhaja iz druga\u010dnega ideolo\u0161kega polo\u017eaja in EU po\u0161ilja nekoliko druga\u010dno sporo\u010dilo. Drugi\u010d pa zato, ker je prav Donald Trump ozna\u010dil EU za sovra\u017enico. S\u00e1nchez zato \u017eeli jasno pokazati, da je te\u017eko razumeti, kako je Trump \u0161e pred kratkim govoril o tem, da bi po potrebi tudi s silo zavzel Grenlandijo<\/a>, zdaj pa naj bi se Evropa postavila na njegovo stran v primeru Irana.<\/p>\n

S tem v bistvu sporo\u010da, da morajo biti evropska obramba, varnost in politi\u010dna dr\u017ea bolj neodvisne od ZDA. V tem pogledu je njegova pozicija nekoliko bli\u017ee Franciji kot Nem\u010diji.
____________________________<\/p>\n

\"https:\/\/www.delo.si\/\"<\/p>\n

\/<\/p>\n

\u00a0\u00a0\u010clanek je objavljen v okviru projekta SOS4Democracy, v katerem sodeluje medijska hi\u0161a Delo.<\/p>\n

Projekt je prejel sredstva iz programa Evropske unije za raziskave in inovacije Horizon Europe (\u0161t. pogodbe 101119678). Izra\u017eena stali\u0161\u010da in mnenja pripadajo avtorju in ne odra\u017eajo nujno stali\u0161\u010d in mnenj Evropske unije ali Evropske izvajalske agencije za raziskave (REA). Zanje ne moreta biti odgovorna niti Evropska unija niti organ, ki financira akcijo.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"Vlada \u0161panskega socialisti\u010dnega premiera Pedra S\u00e1ncheza je po ameri\u0161kem napadu na Iran zavrnila uporabo ameri\u0161kih voja\u0161kih opori\u0161\u010d na…\n","protected":false},"author":2,"featured_media":16833,"comment_status":"","ping_status":"","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[8],"tags":[3984,409,422,2006,6366,7748,7749,37,38,7747,1567,64,5447,63,404],"class_list":{"0":"post-16832","1":"post","2":"type-post","3":"status-publish","4":"format-standard","5":"has-post-thumbnail","7":"category-svet","8":"tag-bliznji-vzhod","9":"tag-donald-trump","10":"tag-evropska-unija","11":"tag-izrael","12":"tag-pedro-sanchez","13":"tag-politolog-pablo-simon","14":"tag-skrajna-desnica","15":"tag-slovene","16":"tag-slovenscina","17":"tag-sos4democracy","18":"tag-spanija","19":"tag-svet","20":"tag-vojna-v-iranu","21":"tag-world","22":"tag-zda"},"share_on_mastodon":{"url":"https:\/\/pubeurope.com\/@si\/116187137555310908","error":""},"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/16832","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/users\/2"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=16832"}],"version-history":[{"count":0,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/16832\/revisions"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media\/16833"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=16832"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=16832"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=16832"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}