{"id":168395,"date":"2026-07-23T15:06:20","date_gmt":"2026-07-23T15:06:20","guid":{"rendered":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/168395\/"},"modified":"2026-07-23T15:06:20","modified_gmt":"2026-07-23T15:06:20","slug":"najvecja-kolicina-zlata-kar-so-ga-kadar-koli-nasli-med-razbitinami-ladje-v-celotnem-sredozemlju","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/168395\/","title":{"rendered":"Najve\u010dja koli\u010dina zlata, kar so “ga kadar koli na\u0161li med razbitinami ladje v celotnem Sredozemlju”"},"content":{"rendered":"

\t\t\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\"Podvodni
\n\t\t\t\t\t\t\t\t<\/a><\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t\tPodvodni arheologi so med razbitinami ladje odkrili najve\u010djo koli\u010dino zlata, kar so “ga kdaj na\u0161li na potopljenih ladjah v celotnem Sredozemlju”. Foto: Reuters<\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\tSpremljajte RTVSLO.si kot prednostni vir na Google<\/p>\n

\t\t\t\t\t<\/a><\/p>\n

Hrva\u0161ki raziskovalci so objavili prve izsledke svojih ve\u010dletnih podvodnih izkopavanj. Kot ocenjujejo, bi lahko brodolom datirali v 7. ali 8. stoletje, artefakti na krovu pa ka\u017eejo, da to ni bila navadna trgovska ladja, poro\u010da Reuters.<\/p>\n

Oglas<\/p>\n

Mno\u017eica zlatih dragocenosti
Med njimi so bili zlatniki iz dinastije \u0161tirih cesarjev Heraklije, z rubini okra\u0161ene zaponke, smaragdi in biseri ter zlat pe\u010datni prstan s podobo cesarja, “ki ga zagotovo ne bi nosil kar nekdo”, je za Reuters povedal Pavle Dugonji\u0107, vodja oddelka za podvodno arheologijo na Hrva\u0161kem konservatorskem in\u0161titutu.<\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\"Pavle
\n\t\t\t\t\t\t\t\t<\/a><\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t\tPavle Dugonji\u0107 z zlatim pe\u010datnim prstanom s podobo cesarja. Foto: Reuters<\/p>\n

Skupno ve\u010d kot 600 gramov zlata
Njegova ekipa, opremljena s potaplja\u0161ko opremo, je zadnje desetletje po\u010dasi odkrivala zgodovino ladje, katere razbitine le\u017eijo v bli\u017eini Mljeta. “To je impresivna koli\u010dina zlata, najve\u010dja, kar so je kdaj na\u0161li na brodolomu v celotnem Sredozemlju. Po \u010di\u0161\u010denju in restavriranju tehta ve\u010d kot 600 gramov,” je dejal Igor Miholjek, vodja raziskav na Hrva\u0161kem in\u0161titutu za varstvo narave. <\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\"Podvodni
\n\t\t\t\t\t\t\t\t<\/a><\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t\tPodvodni arheolog na delu. Foto: Reuters<\/p>\n

Bizantinsko cesarstvo \u2013 tako reko\u010d naslednik rimskega cesarstva s sredi\u0161\u010dem v Konstantinoplu (dana\u0161nji Carigrad v Tur\u010diji) \u2013 je neko\u010d prevladovalo v vzhodnem Sredozemlju, a je v za\u010detku 8. stoletja v nemirih izgubljalo ozemlje. Cesarstvo je bilo namre\u010d natan\u010dneje med letoma 711 in 717 v globoki politi\u010dni krizi, ki jo zgodovinarji imenujejo dvajsetletna anarhija. Gre za obdobje, v katerem so se hitro menjavali cesarji, dr\u017eavo pa so pretresali notranji upori. <\/p>\n

Najpomembnej\u0161i brodolom tiste dobe
“Zame je to najpomembnej\u0161i brodolom tiste dobe. \u010ce preu\u010dujete konec poznega rimskega cesarstva in preobrazbo v srednjeve\u0161ki svet, je to klju\u010dno mesto za razumevanje in vpogled v to, kako so Sredozemlje skupaj dr\u017eale njegove morske poti, kako se je razdrobilo, kako je imperij razpadel,” pa je za Reuters pojasnil Justin Leidwanger, profesor arheologije na Univerzi Stanford.<\/p>\n

Oglas<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"Podvodni arheologi so med razbitinami ladje odkrili najve\u010djo koli\u010dino zlata, kar so “ga kdaj na\u0161li na potopljenih ladjah…\n","protected":false},"author":2,"featured_media":168396,"comment_status":"","ping_status":"","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":"","_share_on_mastodon":"0"},"categories":[8],"tags":[43544,16859,43546,43545,37,38,64,63],"class_list":["post-168395","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","category-svet","tag-bizantinsko-cesarstvo","tag-brodolom","tag-pecatni-prstan","tag-podvodna-arheologija","tag-slovene","tag-slovenscina","tag-svet","tag-world"],"share_on_mastodon":{"url":"https:\/\/pubeurope.com\/@si\/116969916643779026","error":""},"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/168395","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/users\/2"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=168395"}],"version-history":[{"count":0,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/168395\/revisions"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media\/168396"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=168395"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=168395"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=168395"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}