{"id":168444,"date":"2026-07-23T15:57:14","date_gmt":"2026-07-23T15:57:14","guid":{"rendered":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/168444\/"},"modified":"2026-07-23T15:57:14","modified_gmt":"2026-07-23T15:57:14","slug":"ana-mezgec-glasba-izvajanje-in-ustvarjanje-mi-lepsajo-in-tudi-osmisljajo-zivljenje","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/168444\/","title":{"rendered":"Ana Mezgec: Glasba, izvajanje in ustvarjanje mi lep\u0161ajo in tudi osmi\u0161ljajo \u017eivljenje"},"content":{"rendered":"

\t\t\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\"Ana
\n\t\t\t\t\t\t\t\t<\/a><\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t\tAna Mezgec je diplomirala in magistrirala na Akademiji za glasbo pri profesorici Moniki Skalar. Foto: Ksenija Mikor<\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\tSpremljajte RTVSLO.si kot prednostni vir na Google<\/p>\n

\t\t\t\t\t<\/a><\/p>\n

Od vro\u010dine razbeljen ponedeljkov dopoldan. Vozim se skozi Kras, kjer vsaka od su\u0161e orumenela bilka in vsak kamen mol\u010de pripovedujeta svojo zgodbo davnine. Dogovorjeni sva v vasi Kopriva. Od dale\u010d vidi\u0161 hi\u0161o z rde\u010dimi polkni, pravijo, da je bila tu v\u010dasih gostilna. Kamnita miza, pa klop, veliko dvori\u0161\u010de s prijetnim hladom sence figovca in drvarnica, polna prijetnega vonja suhega lesa.<\/p>\n

Oglas<\/p>\n

Na dvori\u0161\u010du \u017ee maha rde\u010delaska, \u017eenska, ki k sebi ne vabi z besedami, temve\u010d s silnim ustvarjalnim duhom. To je violinistka, skladateljica, tudi pevka in ustvarjalka poeti\u010dnih besedil Ana Mezgec.<\/p>\n

Diplomirala in magistrirala je na Akademiji za glasbo pri profesorici Moniki Skalar. \u017de v \u0161tudijskem \u010dasu je nastopala kot solistka in kot \u010dlanica orkestra, tudi kot koncertna mojstrica Simfoni\u010dnega orkestra Akademije za glasbo Univerze v Ljubljani. Ta akademija ji je podelila Pre\u0161ernovo nagrado.<\/p>\n

Zdaj ustvarja v polju razli\u010dnih glasbenih zvrsti, kot so d\u017eez, etno, \u0161anson, in ostaja zvesta klasi\u010dni glasbeni ustvarjalnosti, saj igra v sekciji prvih violin Simfoni\u010dnega orkestra RTV Slovenija. Ustanovila je zasedbo Nak\u00e1na in z njo izdala prvi avtorski zvo\u010dni album Gozd not. V razli\u010dici Klasik Nak\u00e1na bo v soboto na Vrhovlju pri Ko\u017ebani tudi s svojo avtorsko glasbo pospremila son\u010dni vzhod in prebudila novi dan.<\/p>\n

Kar v tisti drvarnici, v prijetnem hladu, sva se usedli in prijateljsko poklepetali.<\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\tPrenos koncerta v soboto ob 5.00 na Radiu Koper in Arsu<\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t\t\tRadio Koper letos poleti, v sodelovanju z lokalnimi partnerji, prireja niz petih Koncertov ob son\u010dnem vzhodu.<\/p>\n

V soboto ob 5.00 na sporedu drugi v nizu koncertov z naslovom Klasik Nak\u00e1na. Pri cerkvi svetega Andreja na Vrhovlju pri Ko\u017ebani v Brdih bodo pred zgodnje izletnike stopili violinistka in skladateljica Ana Mezgec, kontrabasist Jo\u0161t Lampret in violinist Jan \u0160o\u0161tari\u010d. Koncert, ki ga Radio Koper prireja v sodelovanju z Zavodom za turizem, kulturo, mladino in \u0161port Brda, bo ponudil unikaten program na novo aran\u017eiranih in tudi prav za ta dogodek ustvarjenih kompozicij Ane Mezgec. <\/p>\n

Koncert bomo neposredno prena\u0161ali na programih Radia Koper in na programu Ars Radia Slovenija ob 5.00, kasneje bo na voljo v arhivu na RTV365. Vabljeni k poslu\u0161anju.<\/p>\n

Zdi se, da ste v na\u0161em prostoru ena redkih akademsko izobra\u017eenih glasbenic s \u0161irokim pogledom na glasbo. Ste \u010dlanica prvih violin Simfoni\u010dnega orkestra RTV in hkrati \u010dlanica ve\u010d glasbenih zasedb, ki izvajajo druge glasbene zvrsti, kot je na primer Brencl banda, Jarc Gregorin Trio in seveda Nak\u00e1na. Kaj je za vas lepota v glasbi?<\/p>\n

Rekla bi, da si glasbo lahko predstavljamo v barvah, v razli\u010dnih kombinacijah barv, kako te barve v razli\u010dnih valovanjih prebudijo \u010dustva v ljudeh. Ni nujno, da enaka, kar je tudi prav fascinantno, saj vse temelji na spominih, izkustvih, znanju in tako naprej. Ko \u010dlovek sli\u0161i oziroma tisti, ki ne, \u010dutijo vibracije, se ga glasba dotakne. Glasba se dotakne vsega, ne le ljudi, tudi \u017eivali, baje rastlin. Zato je tudi meni glasba zares nekaj lepega. Ob tem pa \u0161e zdru\u017euje ljudi, tiste, ki so na odru, tiste, ki so ob\u010dinstvo, in tiste na odru skupaj z ob\u010dinstvom in tako dalje. To je fenomen, zaradi katerega je lepo \u017eiveti.<\/p>\n

Kako bi tistim poslu\u0161alkam in poslu\u0161alcem, ki niso nikoli obiskali koncerta simfoni\u010dne glasbe, predstavili stereotip o tej glasbi, ki ne dr\u017ei?<\/p>\n

Da je dolgo\u010dasna \/smeh\/, da je ni mogo\u010de razumeti, saj pravim, da tudi to, da je ne razumemo, je lahko njeno razumevanje. In \u2026 \u010ce gleda\u0161 na simfoni\u010dno glasbo kot neki organizem, popolnoma matemati\u010dno, na odru je kakih petdeset ljudi, ki skupaj ustvarjajo eno stvar. \u017de to je vredno pozornosti in razmisleka. Tako kot na primer, ko gledamo delavce na gradbi\u0161\u010du, kako v enem mesecu postavijo hi\u0161o. Nastane nekaj lepega, velikega. Gre za skupno delovanje. S tem je treba povezovati vzporednice. Nikakor ni dolgo\u010dasno, ni kar nekaj, ni bedno. Vsakemu, ki to bere, priporo\u010dam, da ni dobro postavljati sodbe vnaprej, preden stvari do\u017eivi\u0161, jih preizkusi\u0161. Tako da, ne bojte se tveganja, pojdite na kak\u0161en koncert, prav gotovo ni smrtno nevarno. (smeh).<\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\"Ana
\n\t\t\t\t\t\t\t\t<\/a><\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t\tAna Mezgec poudarja, da je javni glasbenoizobra\u017eevalni sistem v Sloveniji odli\u010den. Foto: Anton Jurca<\/p>\n

Najverjetneje velja tudi obratno. Za vse tiste poslu\u0161alke in poslu\u0161alce, ki prisegajo na simfoni\u010dno glasbo velikih koncertnih dvoran, bi jih povabili na kak\u0161en etnove\u010der ali ve\u010der \u0161ansonov?<\/p>\n

Tako. Gledanje zvi\u0161ka na stvari, ki jih ne razume\u0161, je samo sebi v posmeh. Strinjam se z obojim. Zagrabi prilo\u017enost, pojdi poslu\u0161at in vedno naj \u010dlovek vzame lepe in pozitivne stvari. Lahko gre\u0161 poslu\u0161at kak\u0161no stvar z namenom, da bo\u0161 \u0161tel napake, ne glede na to, ali gre za simfoni\u010dno ali za pop glasbo, Lahko pa poskusi\u0161 druga\u010de in se ima\u0161 lepo.<\/p>\n

Okolje, v katerem sva, vam ni tuje, Kras je kraj va\u0161ega otro\u0161tva in va\u0161e mladosti. Doma ste iz Pivke, prva glasbena izobra\u017eevanja ste pridobili v Postojni. Kako gledate na to zgodnjo glasbeno pot in na svoje otro\u0161tvo?<\/p>\n

Hmmm \u2026 Bi rekla, da smo Slovenci lahko zares zelo ponosni na javni glasbenoizobra\u017eevalni sistem. Kajti \u010de je v otroku nekaj volje do igranja oziroma \u010de ima otrok sre\u010do, da je obdan s pedagogi, ki vzbujajo ljubezen do glasbe, potem je ta sistem odli\u010den. Seveda v\u010dasih pride tudi do kak\u0161nih anomalij, to so drobne napake v sistemu, kajti nobena stvar ni stoodstotna. Mislim, da imamo zelo dobro zastavljeno. Vedno so tudi mo\u017enosti za napredek. Sama sem imela zelo veliko sre\u010do, da sem imela krasno pedagoginjo Marinko Kukec Juri\u010d v ni\u017eji glasbeni \u0161oli v Postojni, ki je res s srcem in du\u0161o pri svojem poklicu. Tako je pomagala ustvariti veliko izjemnih glasbenikov. Naredila je zelo veliko za kulturo v na\u0161i dr\u017eavi in po svetu. Ona je v meni prebudila ljubezen do godal, do violine, do premagovanja izzivov, tudi strahu in do izra\u017eanja. To je zelo pomembno, ker me ni omejevala. \u0160ele ob koncu gimnazije sem se odlo\u010dila, da grem na Akademijo za glasbo, prej sem imela druga\u010dne na\u010drte. V kompleksnem obdobju pubertete pa sem ugotovila, da so glasba, izvajanje in ustvarjanje tiste re\u010di, ki mi lep\u0161ajo, tudi osmi\u0161ljajo \u017eivljenje. Tako sem se odlo\u010dila za morda nekoliko tvegano potezo, da grem na Akademijo, naredila sem sprejemne izpite in sem si rekla, zdaj sem na poti do profesionalnega glasbenika. Tudi na akademiji sem imela sre\u010do, moja profesorica je bila Monika Skalar, ki je bila dolga leta koncertna mojstrica simfonikov RTV. Moram re\u010di, da je zelo zanimiva gospa, mo\u010dno \u010dustvena in izrazna \u017eenska, tudi ena redkih profesoric na Akademiji za glasbo. Je morala biti zelo mo\u010dna, tudi trmasta. Je zelo dober lik in sama sem jo obo\u017eevala. Zelo dobro sva se razumeli, zelo veliko mi je dala. Namre\u010d, \u010de si pokazal zanimanje in si delal ter pri\u0161el na uro violine z vpra\u0161anji, je dala odgovore na vse in tudi vse odigrala. Sem ji zares hvale\u017ena za ves ta njen vlo\u017eek.<\/p>\n

To je, kar se ti\u010de mojega izobra\u017eevanja. Nikoli nisem odhajala na mojstrske te\u010daje in delavnice, prav tako ne na izmenjavo Erasmus. Morda mi je malce \u017eal zato, ampak po drugi strani sem si v tem \u010dasu tu zgradila svojo mre\u017eo ljudi. To je bil tudi vzrok, da nisem nikamor \u0161la. Takoj sem imela tu ogromno projektov, vedno sem rekla, bom pa prihodnje leto, a potem nikoli nisem \u0161la.<\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\"Jan
\n\t\t\t\t\t\t\t\t<\/a><\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t\tJan \u0160o\u0161tari\u010d. Foto: Ur\u0161a Premik<\/p>\n

Zdi se, da iz vas vre ustvarjalna energija \u2013 pi\u0161ete skladbe, besedila, igrate v razli\u010dnih zasedbah, pojete, ustvarjate celostne projekte, pi\u0161ete tudi klasi\u010dne partiture \u2026 Kako \u010dutite to potrebo po ustvarjanju? <\/p>\n

Kot vsako drugo potrebo. Nekaj v tebi vre in ti govori, daj, naredi to, naredi to, moram zdaj to narediti. Zelo organsko bi rekli. Bi pa povedala, da sem zaradi na\u0161ega jezika zelo velik domoljub, zelo sem ponosna na na\u0161 jezik in na to, da ga tako malo ljudi govori. Ni najstarej\u0161i jezik, a je zelo bogat. Tudi v slovenskem jeziku lahko nekaj pove\u0161 na tiso\u010d in en na\u010din, samo znati je treba. Sem pa tudi zaskrbljena. Sem zelo veliko brala, odkar imam pametni telefon, pa malo manj. \u010ce poslu\u0161amo mlaj\u0161e generacije, na primer na avtobusu, na ulici ali kjer koli \u017ee, res je zelo veliko angle\u0161kih besed. Sama sem letnik 1994, tudi mi uporabljamo angle\u0161ke besede in tudi samo sebe kdaj zalotim, tako da nisem popolnoma proti temu pojavu, a zavedam se, da se slovenski jezik siroma\u0161i. Vpra\u0161anje je, ali je to siroma\u0161enje spreminjanje, -spreminjanje samo po sebi bi lahko bilo tudi dobro-, a za jezik me skrbi. Prav zaradi tega imam svojo zasedbo Nak\u00e1na s svojo poezijo, ustvarjeno s samo slovenskimi besedami, in na tak na\u010din se borim proti siroma\u0161enju slovenskega jezika.<\/p>\n

Prav z Nak\u00e1no pa zdaj ustvarjate poseben projekt za koncert ob zori.<\/p>\n

Ob prvi omembi tega projekta sem pomislila, ojoj, ob peti uri zjutraj \u0161e nikoli nisem igrala. To bo najve\u010dji izziv za nas vse. Je odli\u010dna prilo\u017enost, da bomo igrali moje avtorske skladbe. Razmi\u0161ljam, \u010de bom malce utrujena in zaradi prelepe lokacije ganjena, bom najverjetneje jokala. Moram se psihi\u010dno pripraviti tudi na ta del.<\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\"Jo\u0161t
\n\t\t\t\t\t\t\t\t<\/a><\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t\tJo\u0161t Lampret. Foto: Osebni arhiv<\/p>\n

Glasbo sem za\u010dela pisati med pandemijo covida. Takrat so odpadali koncerti in kar naenkrat sem bila prosta \u0161tevilnih obveznosti. Takrat sem za\u010dela pisati skladbe za komorne zasedbe. Po mesecu dni mi je na misel pri\u0161lo, da bi uglasbila svojo poezijo. Zdaj bo nastopila zasedba Nak\u00e1na klasik, to je klasi\u010dna oziroma crossover razli\u010dica. Trije bomo: dve violini in kontrabas, ob meni \u0161e Jan \u0160o\u0161tari\u010d in Jo\u0161t Lampret. Napisala sem dve novi skladbi. Prvo sem poimenovala Ta na\u0161 sv\u00ebt. Ima ve\u010d pomenov, sem imela v mislih situacijo na hrib\u010dku med vinogradi ob son\u010dnem vzhodu. Druga skladba se imenuje Dve plati. Vsebuje ve\u010d zna\u010dajev. Igrali bomo \u0161e nekatere druge skladbe, ki sem jih napisala med pandemijo \u2013 namre\u010d imela sem v mislih ustvariti zbirko skladb za violino in kontrabas. Ustavilo se je pri dveh. To sta Vla\u010dek in Hrastrah. Ideja je, da vsaka skladba govori o po\u0161asti iz dru\u017eine monstrunci, ker je pisano za strunska glasbila. Vsaka skladba izra\u017ea negativno \u010dustvo: hrastrah je po\u0161ast, ki \u017eivi v gozdu in se boji hrasta. Ideja je, da se vsaka mala po\u0161ast skozi to skladbo nau\u010di kontrolirati in sprejemati to negativno \u010dustvo. Vla\u010dek pa sovra\u017ei val\u010dek, ga ves \u010das spotika in ne ve, bi bil val\u010dek ali ne, a na koncu ga ujame v korak. Ob tem bom na samem koncertu prebrala tudi svojo poezijo, ki sodi zraven.<\/p>\n

Sledi \u0161e povabilo na koncert ob son\u010dnem vzhodu.<\/p>\n

Rekla bi, da razumem zgodnjo uro, a poudarjam, kaj pa je ena ura nespe\u010dnosti, \u010de ti v zameno nudi edinstveno do\u017eivetje? Ne bom rekla moje glasbe. Sama jo imam seveda rada, ker je moja in izra\u017ea moje ob\u010dutke. A z menoj bosta zares izjemna glasbenika, prav vsi se bomo zelo potrudili, da bomo tam, zaradi ure in zaradi tega, ker glasba ni najla\u017eja za izvajanje. Izra\u017ea pa \u017eivljenje in mislim, da bo to \u010disto zares neko posebno do\u017eivetje \u2013 iskreno, sama \u0161e nisem bila na koncertu ob peti uri zjutraj. Si pa to \u017eelim in si \u017eelim ohraniti tak spomin. Lokacija je izjemna. Obljubljam, da bo tudi glasba prijetna, lahko tudi odidete, \u010de vam ne bo v\u0161e\u010d (smeh). Gre za koncert, ki bi ga lahko opisali tudi z besedami: “Zdrav duh v zdravem telesu.”<\/p>\n

Oglas<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"Ana Mezgec je diplomirala in magistrirala na Akademiji za glasbo pri profesorici Moniki Skalar. Foto: Ksenija Mikor Spremljajte…\n","protected":false},"author":2,"featured_media":168445,"comment_status":"","ping_status":"","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":"","_share_on_mastodon":"0"},"categories":[18],"tags":[43558,114,276,3845,43557,62,37,58,60,38,1405,115],"class_list":["post-168444","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","category-zabava","tag-ana-mezgec","tag-entertainment","tag-glasba","tag-kras","tag-nakana","tag-si","tag-slovene","tag-slovenia","tag-slovenija","tag-slovenscina","tag-ustvarjanje","tag-zabava"],"share_on_mastodon":{"url":"https:\/\/pubeurope.com\/@si\/116970117172213926","error":""},"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/168444","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/users\/2"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=168444"}],"version-history":[{"count":0,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/168444\/revisions"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media\/168445"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=168444"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=168444"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=168444"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}