{"id":168725,"date":"2026-07-23T22:25:10","date_gmt":"2026-07-23T22:25:10","guid":{"rendered":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/168725\/"},"modified":"2026-07-23T22:25:10","modified_gmt":"2026-07-23T22:25:10","slug":"dunajski-model-mladinskega-dela-navdusil-ljubljancane","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/168725\/","title":{"rendered":"Dunajski model mladinskega dela navdu\u0161il Ljubljan\u010dane"},"content":{"rendered":"

\"Dunajski<\/p>\n

Predstavniki organizacij Mre\u017ee mladinskih centrov Ljubljana so nabirali izku\u0161nje na Dunaju. Foto: arhiv Mladi zmaji<\/p>\n

Dunajski model mladinskega dela navdu\u0161il Ljubljan\u010dane<\/p>\n

Kako mladim pribli\u017eati javni prostor, jih spodbuditi k sodelovanju pri njegovem soustvarjanju in hkrati graditi skupnost? Prav to je bilo osrednje vpra\u0161anje \u0161tudijskega obiska na Dunaju, ki so ga v okviru programa Erasmus+ pripravili Mladi zmaji v sodelovanju z organizacijo WienXtra.<\/p>\n

24. 07. 2026, 00.00\n <\/p>\n


\n \"Google
\n <\/a><\/p>\n

Predstavniki organizacij Mre\u017ee mladinskih centrov Ljubljana \u2013 Mladih zmajev, Mladinske postaje Moste, Mladinskega informativnega sredi\u0161\u010da Slovenije (MISSS) ter vodja urada za mladino pri Mestni ob\u010dini Ljubljana so v okviru programa Erasmus+ obiskali Dunaj. Namen obiska avstrijske prestolnice je bil spoznati dunajski model odprtega mladinskega dela, na\u010dine vklju\u010devanja mladih v javni prostor in organizacijo mladinskega dela na ravni mesta.<\/p>\n

Po besedah \u017dive Mahkota, koordinatorke \u010cetrtnega mladinskega centra Golovec pri Mladih zmajih, je bil obisk predvsem prilo\u017enost za primerjavo razli\u010dnih pristopov in iskanje dobrih praks. \u00bbNajve\u010dji vtis je na nas naredilo to, da mladinsko delo na Dunaju ni omejeno le na mladinske centre, ampak je mo\u010dno prisotno tudi v javnem prostoru. Mladinski delavci so tam pomemben del lokalne skupnosti, pogosto pa prevzemajo tudi vlogo mediatorjev med razli\u010dnimi skupinami prebivalcev,\u00ab poudarja Mahkotova.<\/p>\n

\"Dunajski<\/p>\n

Pomemben del \u0161tudijskega obiska so predstavljali obiski razli\u010dnih organizacij. Foto: arhiv Mladi zmaji<\/p>\n

Mladinsko delo kot del mestne politike<\/p>\n

Obisk se je za\u010del v dunajski mestni hi\u0161i, kjer so udele\u017eenci spoznali organizacijo mladinskega dela na ravni mesta.Posebnost dunajskega modela je, da mesto vsako leto dolo\u010di eno od klju\u010dnih tem mladinskega dela. V preteklih letih je bil poudarek na vklju\u010devanju mladih, za leto 2027 pa \u017ee na\u010drtujejo razvoj digitalnega mladinskega dela. Velik poudarek namenjajo tudi uporabi javnih povr\u0161in in sobivanju razli\u010dnih skupin prebivalcev. Prav mladinski delavci imajo pri tem pomembno vlogo, saj pogosto pomagajo pri re\u0161evanju konfliktov in gradnji dialoga med prebivalci razli\u010dnih generacij in kulturnih okolij. Mlade na Dunaju obravnavajo v treh starostnih skupinah \u2013 od \u0161est do 12 let, od 13 do 18 let ter od 18 do 25 let. Posamezni programi so prilagojeni njihovim potrebam, vendar si mladinski centri praviloma ne zastavljajo ciljev glede doseganja to\u010dno dolo\u010denih skupin, temve\u010d delujejo tam, kjer se potrebe pojavijo. Posebnost predstavlja tudi sistem usposabljanja mladinskih delavcev. Organizacija WienXtra izvaja \u0161estmese\u010dni program strokovnega izpopolnjevanja, ki ga morajo opraviti vsi zaposleni v mladinskih centrih.<\/p>\n

\"Dunajski<\/p>\n

Poleg prostora za dru\u017eenje in ustvarjalnost center ponuja u\u010dno pomo\u010d, glasbeni studio, plesno dvorano ter posebne programe za dekleta in fante. Foto: arhiv Mladi zmaji<\/p>\n

Ve\u010dje ekipe omogo\u010dajo bolj odprto delo<\/p>\n

\u010ceprav koncept odprtega mladinskega dela ni bistveno druga\u010den od slovenskega, obstaja nekaj pomembnih razlik. Na Dunaju lahko mladi mladinske centre obiskujejo brez predhodnega soglasja star\u0161ev, kar omogo\u010da la\u017ejo dostopnost programov. Tak\u0161en na\u010din dela je mogo\u010d predvsem zato, ker imajo centri bistveno ve\u010dje ekipe kot v Sloveniji. V posameznem centru praviloma dela najmanj sedem zaposlenih. Eden skrbi predvsem za vodenje in administracijo, preostali pa se posve\u010dajo neposrednemu delu z mladimi. Pogoste so tudi zaposlitve s kraj\u0161im delovnim \u010dasom, kar zaposlenim omogo\u010da bolj\u0161e ravnovesje med zasebnim in poklicnim \u017eivljenjem. \u00bbVideli smo, kako pomembno je, da imajo mladinski delavci dovolj \u010dasa za neposredno delo z mladimi. Velike ekipe omogo\u010dajo ve\u010d prisotnosti na terenu, manj administrativnih obremenitev in ve\u010d prostora za kakovostne odnose,\u00ab pravi Mahkotova.<\/p>\n

\"Dunajski<\/p>\n

Posebnost dunajskega modela je, da mesto vsako leto dolo\u010di eno izmed klju\u010dnih tem mladinskega dela. Foto: arhiv Mladi zmaji<\/p>\n

Od kvirovskega centra do terenskega dela v parkih<\/p>\n

Pomemben del \u0161tudijskega obiska so predstavljali obiski razli\u010dnih organizacij. Poseben vtis je pustil kvirovski mladinski center, eden od novej\u0161ih mladinskih centrov na Dunaju, namenjen predvsem mladim iz skupnosti LGBTQ+. Vanj prihajajo obiskovalci iz vsega mesta, saj predstavlja varen prostor za dru\u017eenje, podporo in oblikovanje skupnosti. Program nastaja skupaj z mladimi, ki sooblikujejo aktivnosti, dnevni red in vsebine posameznih dni. Center vklju\u010duje ve\u010d prostorov za dru\u017eenje, ustvarjalnice, garderobo, sobo za li\u010denje ter senzorno sobo za spro\u0161\u010danje, namenjeno predvsem mladim z razli\u010dnimi senzornimi ob\u010dutljivostmi. Udele\u017eenci so obiskali tudi mladinski in skupnostni center come2gether, ki zdru\u017euje odprto mladinsko delo, skupnostne programe in aktivnosti za \u017eenske v lokalni skupnosti. Poleg prostora za dru\u017eenje in ustvarjalnost center ponuja u\u010dno pomo\u010d, glasbeni studio, plesno dvorano ter posebne programe za dekleta in fante. Dekleta lahko sama soustvarjajo prostor, namenjen njim, medtem ko fantovske skupine omogo\u010dajo pogovore o odra\u0161\u010danju, odnosih in du\u0161evnem zdravju brez pritiska vrstnikov.<\/p>\n

Mladinski delavci kot mediatorji v javnem prostoru<\/p>\n

Ena od praks, ki je slovenske udele\u017eence najbolj navdu\u0161ila, je bilo mobilno mladinsko delo organizacije Fairplay Team 03, ki deluje v okviru organizacije Juvivo. Njihovi mladinski delavci ve\u010dino \u010dasa pre\u017eivijo na terenu. Prisotni so v parkih, na avtobusnih postajah, \u017eelezni\u0161kih postajah, igri\u0161\u010dih in drugih javnih povr\u0161inah, kjer se sre\u010dujejo z mladimi in drugimi prebivalci. Aktivno sodelujejo tudi z lokalnimi prebivalci, ob\u010dinskimi slu\u017ebami in drugimi organizacijami ter pogosto posredujejo pri re\u0161evanju konfliktov med razli\u010dnimi uporabniki javnega prostora.\u00a0<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"Predstavniki organizacij Mre\u017ee mladinskih centrov Ljubljana so nabirali izku\u0161nje na Dunaju. Foto: arhiv Mladi zmaji Dunajski model mladinskega…\n","protected":false},"author":2,"featured_media":168726,"comment_status":"","ping_status":"","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":"","_share_on_mastodon":"0"},"categories":[21],"tags":[43638,2524,124,9829,43639,62,37,58,60,38],"class_list":["post-168725","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","category-ljubljana","tag-delo-z-mladimi","tag-dunaj","tag-ljubljana","tag-mladi-zmaji","tag-primeri-dobrih-praks","tag-si","tag-slovene","tag-slovenia","tag-slovenija","tag-slovenscina"],"share_on_mastodon":{"url":"https:\/\/pubeurope.com\/@si\/116971643019179400","error":""},"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/168725","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/users\/2"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=168725"}],"version-history":[{"count":0,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/168725\/revisions"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media\/168726"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=168725"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=168725"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=168725"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}