V tokratni, 259. \u0161tevilki Domovine, so v ospredju razmisleki o mejah svobode izra\u017eanja, umetnosti, pravici do dostojanstva ter vpra\u0161anjih, ki oblikujejo slovensko dru\u017ebo in njen odnos do preteklosti. Avtorji skozi komentarje, intervjuje in zapise odpirajo teme sodstva, politike, osamosvojitve, domoljubja, migracij, zgodovine in dru\u017ebenih sprememb, ob tem pa se dotaknejo tudi osebnih zgodb, kulture, vere in zdravja.<\/p>\n
Leon Oblak pi\u0161e o sojenju Svetlani Makarovi\u010d, ki jo zaradi sramotenja in raz\u017ealitve to\u017ei dr. Jo\u017ee Mo\u017eina. Sojenje zaradi ve\u010dkratnih prelo\u017eitev obravnav \u0161e vedno ni zaklju\u010deno. Predstavi ozadje primera, vpra\u0161anje meja svobode izra\u017eanja ter razli\u010dna strokovna mnenja o tem, kje se kon\u010da satira in za\u010dne osebno \u017ealjenje.<\/p>\n
Ddr. Klemen Jakli\u010d pi\u0161e o mejah svobode izra\u017eanja ter razlikah med satiro in \u017ealjivimi posegi v dobro ime posameznika.<\/p>\n
Jan Zobec pravi, da svoboda izra\u017eanja ne zajema \u017ealjivih izjav, katerih namen je osebno poni\u017eevanje. Izpostavi pomen varovanja dostojanstva posameznika ter svobode novinarskega in raziskovalnega dela ter poda vrsto primerov z evropskega sodi\u0161\u010da za \u010dlovekove pravice.<\/p>\n
Dr. Jo\u017eef Muhovi\u010d se v zapisu o primeru Mo\u017eina\u2013Makarovi\u010d ukvarja z vpra\u0161anjem meja umetni\u0161ke svobode ter opozarja, da umetnost ne more biti alibi za \u017ealjenje in sramotenje.<\/p>\n
Dr. Mil\u010dek Komelj opozarja, da zmerjanje in osebni napadi ne morejo biti upravi\u010deni pod krinko umetnosti ter da dana\u0161njih izpadov Makarovi\u010deve nikakor ne more \u0161\u010dititi ali kakorkoli upravi\u010devati njeno nekdanje delovanje, ne pred ljudmi ne pred zakonom. \u00a0<\/p>\n
Luka Svetina se v pogovoru z evropskim poslancem SDS Brankom Grimsom dotakne njegovega dela v Evropskem parlamentu, spora z Evropsko ljudsko stranko ter njegovih stali\u0161\u010d do migracij, svobode govora in prihodnosti Evropske unije.<\/p>\n
Peter Avsenik i\u0161\u010de odgovore na vpra\u0161anja, kam se selimo in zakaj; katere dr\u017eave privabljajo Slovence, kak\u0161ni so pogoji za \u017eivljenje v ZDA, Kanadi, \u0160vedski, Argentini in na Tajskem.\u00a0<\/p>\n
Leon Oblak pi\u0161e o nara\u0161\u010danju \u0161tevila evtanazij v Kanadi, \u0161irjenju mo\u017enosti za medicinsko pomo\u010d pri umiranju ter opozorilih kritikov, ki opozarjajo na nevarnost zlorab, eti\u010dne dileme in na vpra\u0161anje nadzora nad sistemom.<\/p>\n
Luka Svetina se v pogovoru z Lojzetom Peterletom dotakne osamosvojitve Slovenije, klju\u010dnih trenutkov vojne, diplomatskih bojev in prihodnosti naroda. Peterle ob tem razkrije \u0161tevilne osebne zgodbe in pravi, da za samostojno Slovenijo ni bilo na\u010drta B.<\/p>\n
Primo\u017e Lampi\u010d se poigrava z marmelado kot prispodobo za slovensko dru\u017ebo in politiko \u2013 od babi\u010dinih doma\u010dih kozarcev do \u00bbsladkih\u00ab obljub pred volitvami. S kan\u010dkom ironije opozori, da se nekateri pri koritu radi sladkajo, medtem ko drugi \u010dakajo na svojo \u017elico.<\/p>\n
Igor Go\u0161te razmi\u0161lja o ponosu do domovine, izobe\u0161anju slovenske zastave in praznovanju dneva dr\u017eavnosti. Kritizira odziv Ja\u0161e Jenulla na objavi Eve Irgl in Jana Plestenjaka ter pravi, da je izkazovanje pripadnosti Sloveniji nekaj, na kar bi morali biti ponosni.<\/p>\n
Alju\u0161 Pertina\u010d pi\u0161e o o\u010ditkih zoper dr\u017eavnega sekretarja Damijana Jaklina in odpira vpra\u0161anja zdru\u017eevanja funkcij, videza nepristranskosti in politi\u010dne odgovornosti.<\/p>\n
Milena Miklav\u010di\u010d razmi\u0161lja o pomenu zvestobe v dru\u017eini, do domovine in do samega sebe. Meni, da se prava zvestoba ne ka\u017ee v velikih besedah, temve\u010d v vsakdanjih dejanjih, vztrajanju pri vrednotah in pripravljenosti ostati zvest svojim na\u010delom tudi takrat, ko to ni najla\u017eje.<\/p>\n
Andra\u017e \u0160est v prvem delu serije o vzponu Islamske dr\u017eave predstavi razmere v Jordaniji po smrti kralja Huseina, vpliv islamisti\u010dnih gibanj in okoli\u0161\u010dine, ki so omogo\u010dile vzpon Abu Musaba al Zarkavija ter vzpon islamske dr\u017eave.<\/p>\n
Matej Leskovar v 14. delu analize elementov ljudskofrontnih koalicij razkrije neomarksisti\u010dne ideolo\u0161ke korenine kroga Revije 2000 in prepozna \u0161ibko to\u010dko njihovega miselnega okvira. Kr\u0161\u010danski socializem s poudarkom na moralni prenovi je bil slep za razumevanje struktur oblasti in je bil to\u010dno tisti trojanski konj, ki ga je partija potrebovala za infiltracijo med mlaj\u0161e katoli\u0161ko izobra\u017eenstvo.<\/p>\n
Matej Leskovar v \u010dlanku o Kolaboraciji in propagandi poka\u017ee, da je eden velikih slovenskih pravnih strokovnjakov za to, da bi obsodil domobrance, poru\u0161il pravno hierarhijo, narobe prepoznal veljavne zakone in pravo tolma\u010dil v slabi veri. Napad akademika dr. Pretnarja na domobrance zato ni pravno besedilo, ampak zarotovalni urok v slu\u017ebi mita: pravo mu slu\u017ei kot orodje za ohranjanje delitve v narodu, ki partijskemu omre\u017eju zagotavlja politi\u010dno pre\u017eivetje.<\/p>\n
Peter Avsenik pi\u0161e o izjemnem odkritju v piranski cerkvi sv. Jurija, kjer so med obnovo zakristije za dvojno leseno steno na\u0161li kri\u017e s 140 relikvijami in zgodovinski dokument. Predstavi nam ve\u010dstoletno zgodovino piranskega sveti\u0161\u010da, ohranjanje cerkvene dedi\u0161\u010dine ter zgodbo o relikvijah, ki so bile stoletja skrite pred o\u010dmi obiskovalcev.<\/p>\n
Ivan Sivec humorno predstavi spomine na gradnjo dru\u017einskih hi\u0161 v \u010dasu, ko so Slovenci mno\u017ei\u010dno zidali sami in si pomagali z lastno iznajdljivostjo. Opi\u0161e \u017eeljo po \u00bbhi\u0161ici v cvetju\u00ab, izdelovanje betonskih kvadrovcev, sto kubikov peska v sadovnjaku ter neuspe\u0161en na\u010drt, ki se je namesto hi\u0161e kon\u010dal z nakupom fi\u010dka.<\/p>\n
Klara Levstek odpira razpravo o vsebinah spolne vzgoje v vrtcih in \u0161olah ter opozarja na vpra\u0161anje razvojne primernosti nekaterih ideolo\u0161ko naravnanih smernic, ki niso skladne s stopnjo otrokovega razvoja, zato lahko otroku mo\u010dno \u0161kodujejo.<\/p>\n
Marija \u0160ega pi\u0161e o izgorelosti in pojasnjuje, zakaj se telo po dolgotrajnem stresu ne vrne takoj v ravnovesje, ko se obremenitve zmanj\u0161ajo. Skozi osebno izku\u0161njo in razlago delovanja stresnega odziva predstavi vpliv dolgotrajne pripravljenosti na \u017eiv\u010dni sistem ter pomen postopnega okrevanja.<\/p>\n
Ivan Sivec predstavlja \u017eivljenjsko in glasbeno pot Ivanke Kra\u0161evec Pre\u0161ern, pevke ljudskih, narodnih in zabavnih pesmi. Obuja njeno otro\u0161tvo v Beli krajini, skromne za\u010detke in prelomni trenutek, ko se je po uspe\u0161ni radijski avdiciji za\u010dela njena glasbena pot.<\/p>\n
P. dr. Andra\u017e Arko nam tokrat predstavi film Mati Cabrini, zgodbo o \u017eivljenju sv. Fran\u010di\u0161ke Ksaverije Cabrini in njenem delu za revne priseljence. Predstavi nam njeno mo\u010dno vero in predanost, opozori pa tudi na nekatere \u0161ibkosti filma v igralski izvedbi in pripovedni zasnovi.<\/p>\n
Selma Bizjak pa nas razvaja s \u0161e enim receptom, ki kar kli\u010de po poletju, saj je osve\u017eilen in lahek. Ste \u017ee kdaj poskusili gr\u0161ko solato s stro\u010djim fi\u017eolom?<\/p>\n
Tudi tokrat pa vas na zadnjih straneh \u010daka razvedrilo za kraj\u0161anje dolgih poletnih dni.<\/p>\n
Postanite tudi vi naro\u010dnik Domovine. In\u00a0povabite k naro\u010dilu \u0161e koga \u2013 da bo dru\u017eina bralcev Domovine \u0161e ve\u010dja.<\/p>\n
_____________________________________________________<\/p>\n
Priskrbite si svoj izvod tednika Domovina \u2013 z bogato vsebino in razvedrilom, ki vam lahko prinese tudi nagrado. Za vse nove naro\u010dnike pa je v dar pripravljena knjiga.\u00a0<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"V tokratni, 259. \u0161tevilki Domovine, so v ospredju razmisleki o mejah svobode izra\u017eanja, umetnosti, pravici do dostojanstva ter…\n","protected":false},"author":2,"featured_media":168931,"comment_status":"","ping_status":"","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":"","_share_on_mastodon":"0"},"categories":[3],"tags":[65,66,37,38],"class_list":["post-168930","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","category-evropa","tag-europe","tag-evropa","tag-slovene","tag-slovenscina"],"share_on_mastodon":{"url":"https:\/\/pubeurope.com\/@si\/116973515016592544","error":""},"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/168930","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/users\/2"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=168930"}],"version-history":[{"count":0,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/168930\/revisions"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media\/168931"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=168930"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=168930"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=168930"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}