![\"Trgovina](\"\/media\/img\/23\/ef\/4d6a59b5e0aafacd0ea1.jpeg\"\/)
<\/p>\n\u010ce bi pravilno razumeli le eno oznako na embala\u017ei, bi v Sloveniji lahko vsako leto zavrgli ve\u010d deset tiso\u010d ton hrane manj. Oznaka \u00bbuporabno najmanj do\u00ab, ki jo ve\u010dina potro\u0161nikov razume kot dokon\u010den rok varnosti, je v resnici eden glavnih razlogov za nepotrebno zavr\u017eeno hrano, kar potrjujejo tako evropske kot slovenske statistike.<\/p>\n
Evropski parlament in Svet EU sta septembra 2025 sprejela zavezujo\u010de ukrepe za dr\u017eave \u010dlanice, po katerih morajo do konca leta 2030 za deset odstotkov zmanj\u0161ati odpadkov hrane\u00a0v predelavi in proizvodnji ter tridesetodstotno zmanj\u0161anje odpadkov hrane na prebivalca v maloprodaji, gostinstvu in gospodinjstvih glede na\u00a0povpre\u010dje\u00a0let 2021\u20132023.<\/p>\n
Gre za prvi zavezujo\u010di cilj v zgodovini EU, ki postavlja konkretne \u0161tevilke, s katerimi morajo dr\u017eave svoje politike uskladiti in uvesti ukrepe na nacionalni ravni.\u00a0Prepre\u010devanje nastankov odpadne hrane je postavljeno na prvo mesto.<\/p>\n
EU ocenjuje, da se letno v Uniji zavr\u017ee okoli 59\u201360 milijonov ton hrane, kar predstavlja pribli\u017eno 130 kg na prebivalca letno. \u0160e posebej velik dele\u017e odpadne hrane nastane v gospodinjstvih, sledita pa predelovalna industrija in gostinski sektor.<\/p>\n
Slovenija se v evropskem merilu sicer pogosto uvr\u0161\u010da med dr\u017eave z ni\u017ejimi koli\u010dinami odpadne hrane, a \u0161tevilke \u0161e vedno ostajajo visoke. Po podatkih Statisti\u010dnega urada Republike Slovenije so prebivalci lani zavrgli ve\u010d kot 168 tiso\u010d ton hrane, kar pomeni pribli\u017eno 79 kilogramov na osebo.\u00a0Najve\u010d odpadne hrane nastane v gospodinjstvih, skoraj polovica\u00a0vse zavr\u017eene hrane, kar tretjina te hrane pa je bila \u0161e vedno u\u017eitna. To ka\u017ee, da je \u0161e vedno veliko prebivalcev Slovenije ne razume pojma “uporabno najmanj do”.\u00a0<\/p>\n
Po podatkih Statisti\u010dnega urada Republike Slovenije je povpre\u010den Slovenec v letu 2024\u00a0zavrgel okoli 79\u00a0kg hrane na prebivalca letno.\u00a0<\/p>\n
\u010ce bi Slovenci druga\u010de razumeli le eno oznako na embala\u017ei, bi lahko koli\u010din odpadkov hrane vsako leto zmanj\u0161ali za\u00a0ve\u010d deset tiso\u010d ton.\u00a0Oznako\u00a0“uporabno najmanj do”\u00a0ve\u010dina potro\u0161nikov razume kot dokon\u010den rok varnosti.\u00a0 A ta datum ne pomeni, da je \u017eivilo po njegovem izteku nevarno, temve\u010d zgolj, da proizvajalec do takrat jam\u010di optimalno kakovost,\u00a0okus, vonj in teksturo. Kljub temu se v praksi dogaja, da potro\u0161niki tak\u0161na \u017eivila samodejno zavr\u017eejo, ne da bi jih sploh pogledali, povohali ali poskusili.<\/p>\n
Tako evropske kot slovenske statistike potrjujejo, da je oznaka “uporabno najmanj do”, ki jo ve\u010dina potro\u0161nikov razume kot dokon\u010den rok varnosti,\u00a0eden glavnih razlogov za nepotrebno zavr\u017eeno hrano.\u00a0\u00a0<\/p>\n
EU zato\u00a0v okviru strategije “Od vil do vilic”\u00a0in novih pravil o prepre\u010devanju odpadne hrane poudarja jasno razlikovanje med oznakama “uporabno najmanj do”\u00a0in “porabiti do”. Medtem ko druga ozna\u010duje rok, po katerem \u017eivilo lahko predstavlja tveganje za zdravje, se prva oznaka nana\u0161a predvsem na kakovost.\u00a0Preprosto povedano,\u00a0do tega datuma proizvajalec jam\u010di, da ima \u017eivilo, \u010de je pravilno shranjeno, pri\u010dakovan okus, vonj, teksturo, hranilno vrednost.\u00a0<\/p>\n
<\/p>\n
Profimedia<\/p>\n
Razumevanje oznake \u00bbuporabno najmanj do\u00ab je eden najpreprostej\u0161ih, a hkrati najmo\u010dnej\u0161ih korakov, s katerim lahko potro\u0161niki prispevajo k zmanj\u0161anju odpadne hrane. Ne zahteva novih tehnologij, aplikacij ali investicij ampak le malo ve\u010d premisleka, preden hrana pristane v smeteh.<\/p>\n
Medtem, ko se oznaka “porabiti do” nana\u0161a predvsem na sve\u017ee meso, ribe, zelenjavo in pripravljene jedi, se oznaka “uporabno najmanj do” nana\u0161a na \u017eivila, kot so testenine, ri\u017e, moka, \u010dokolada, konzervirana hrana, olje, sladkor …<\/p>\n
Napovedali revolucijo,\u00a0a sprejeli\u00a0kompromis<\/p>\n
Del dogovora vklju\u010duje tudi spodbujanje doniranja varne hrane, ki ni bila prodana, za humanitarno uporabo ali druge oblike ponovne uporabe. Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, ki ga vodi Mateja \u010calu\u0161i\u0107,\u00a0je v za\u010detku lanskega leta za\u010delo\u00a0pripravo novega zakona o hrani in napovedalo ukrepe, po katerih bi bila\u00a0hrana, ki je tik pred iztekom roka uporabe ali \u0161e vedno primerna za u\u017eivanje, darovana humanitarnim organizacijam. Obvezno doniranje je bilo predvideno za trgovce, ki imajo nad 400 m2 prodajne povr\u0161ine \u017eivil.\u00a0\u010ce bi bil\u00a0dogovor dose\u017een, bi Slovenija ob Franciji postala ena redkih dr\u017eav v Evropi,\u00a0kjer bi bilo zavra\u010danje u\u017eitne hrane prepovedano.<\/p>\n
V zakonu, ki je bil sprejet jeseni, tega dolo\u010dila ni. “Razlog je v tem, da je bilo v \u010dasu usklajevanja ugotovljeno, da bi posredniki lahko imeli te\u017eave s prevzemanjem in prerazporejanjem donirane hrane zaradi pomanjkanja prostovoljcev, prostorov idr., kar bi lahko vodilo do kopi\u010denja odpadne hrane pri posrednikih ali bi se lahko trenutni sistem razdeljevanja celo poslab\u0161al,” pojasnjujejo na ministrstvu.\u00a0<\/p>\n
Namesto tega so, kot pravijo na ministrstvu, sprejeli kompromis, ki dolo\u010da vzpostavitev certifikata za manj izgub hrane in odpadne hrane, ki ga bodo lahko pridobili pridelovalci, predelovalci, distributerji, trgovci in obrati javne prehrane. Pravilnik o pridobitvi certifikata naj bi bil pripravljen \u010dez dve leti.\u00a0\u00a0“Ministrstvo bo pripravilo podrobnej\u0161e pogoje o pridobitvi certifikata, o tem, kaj se \u0161teje za aktivnosti, ki se izvajajo za manj izgub hrane in odpadne hrane, na\u010din ozna\u010devanja oziroma obve\u0161\u010danja o pridobljenem certifikatu, veljavnost izdanih certifikatov ter grafi\u010dno podobo znaka \u00bbmanj izgub hrane in odpadne hrane\u00ab,” pravijo na minstrstvu.\u00a0<\/p>\n
Za humanitarne organizacije bi bil tak ukrep klju\u010den. Slovenska karitas letno razdeli ve\u010d tiso\u010d ton hrane in z njo pomaga deset tiso\u010dem ljudi, a brez ustrezne logisti\u010dne in finan\u010dne podpore prese\u017ekov ne more prevzeti ve\u010d. Prav zato EU in Slovenija poudarjata, da zmanj\u0161evanje odpadne hrane ni le okoljski ukrep, temve\u010d tudi socialni.<\/p>\n
![\"disclamer](\"\/media\/img\/27\/26\/57c6c141c5de72c05033.jpeg\"\/)
<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"\u010ce bi pravilno razumeli le eno oznako na embala\u017ei, bi v Sloveniji lahko vsako leto zavrgli ve\u010d deset…\n","protected":false},"author":2,"featured_media":16978,"comment_status":"","ping_status":"","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[6],"tags":[422,2449,59,61,62,37,58,60,38,7806],"class_list":{"0":"post-16977","1":"post","2":"type-post","3":"status-publish","4":"format-standard","5":"has-post-thumbnail","7":"category-slovenija","8":"tag-evropska-unija","9":"tag-projekt","10":"tag-republic-of-slovenia","11":"tag-republika-slovenija","12":"tag-si","13":"tag-slovene","14":"tag-slovenia","15":"tag-slovenija","16":"tag-slovenscina","17":"tag-smeti"},"share_on_mastodon":{"url":"https:\/\/pubeurope.com\/@si\/116187865038732584","error":""},"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/16977","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/users\/2"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=16977"}],"version-history":[{"count":0,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/16977\/revisions"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media\/16978"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=16977"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=16977"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=16977"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}