{"id":169884,"date":"2026-07-25T07:07:22","date_gmt":"2026-07-25T07:07:22","guid":{"rendered":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/169884\/"},"modified":"2026-07-25T07:07:22","modified_gmt":"2026-07-25T07:07:22","slug":"patetico-ljudje-te-bodo-prej-zacutili-ce-pojes-o-bolecini-kot-pa-necem-lepem","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/169884\/","title":{"rendered":"Patetico: “Ljudje te bodo prej za\u010dutili, \u010de poje\u0161 o bole\u010dini kot pa ne\u010dem lepem”"},"content":{"rendered":"

\t\t\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\"\"\/
\n\t\t\t\t\t\t\t\t<\/a><\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t\t“\u0160e vedno si pustim sanjati in imeti neko pozitivno naivnost.” Foto: Dejan Bulut<\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\tSpremljajte RTVSLO.si kot prednostni vir na Google<\/p>\n

\t\t\t\t\t<\/a><\/p>\n

Zasedba Patetico obstaja \u017ee 23 let, trenutno pa jo sestavljajo pevka Nika Perunovi\u0107, Arsenije Krsti\u0107 (klavir), Tadej Kampl (baskitara) in Janez Gabri\u010d (bobni). Po ve\u010d kot desetih letih je zasedba pred kratkim izdala skupek novega glasbenega materiala, ki mu je nadela naslov Armadilo in se vrti okoli ljubezni, ranljivosti, \u010dlove\u0161kosti.<\/p>\n

Oglas<\/p>\n

“Tega albuma sploh nismo na\u010drtovali, kar naenkrat je nastal. Sprva sem \u017eelela posneti samo eno pesem, potem pa se je material za\u010del nabirati,” je za MMC povedala \u0161e edina prvotna \u010dlanica Patetica in priznala, da je vesela, da jim je uspelo, saj so bili skoraj na to\u010dki, da razpadejo.<\/p>\n

Tokrat se je zasedba bolj “osamosvojila” \u2013 glasbo so prispevali le \u010dlani, pevka pa je prvi\u010d poskrbela za ve\u010dino besedil. “\u010ceprav sem se malo sprostila, imam vseeno te\u017eave s samozavestjo. Se mi pa to, ko pi\u0161e\u0161 iz svojega \u017eivljenja, zdi nekaj posebnega,” je priznala ve\u010dinska besedilopiska, ki meni, da je treba \u010dim ve\u010d pisati in ustvarjati. “Z glasbo lahko da\u0161 veliko in to potem, vsaj v energiji, dobi\u0161 nazaj v isti meri,” je \u0161e poudarila Perunovi\u0107 in dodala, da do konca leta upajo na \u010dim ve\u010d koncertov, velika \u017eelja skupine pa je, da bi nastopali tudi za slovenske izseljence v Avstraliji.<\/p>\n

Ve\u010d lahko preberete v spodnjem pogovoru.<\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\"\"\/
\n\t\t\t\t\t\t\t\t<\/a><\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t\t“Menim, da je vse vedno tako, kot mora biti. Vse se zgodi z nekim razlogom.” Foto: Dejan Bulut<\/p>\n

Nazadnje ste Patetico z albumom postregli leta 2015. Po okoli desetih letih ste izdali skupek novega materiala. Kako je po toliko \u010dasa spet nekaj zapakirati v neko celoto in s svetom deliti neki odtis \u010dasa?
Res je odtis tega \u010dasa. Tega albuma \u2013 \u017ee prej\u0161njega \u2013 sploh nismo na\u010drtovali, kar naenkrat je nastal. Prvotno sem \u017eelela posneti samo pesem Leze mi ljubezen v srce; zgolj, da bi izdali neki singel in bi se tako nekaj dogajalo. Potem pa se je material za\u010del nabirati in rekli smo si, da \u010de \u017ee gremo v studio posnet singel, lahko posnamemo \u0161e malo ve\u010d. Vesela sem, da nam je uspelo, saj smo bili skoraj na to\u010dki, da razpademo ali pa nekaj naredimo. V\u010dasih ti namre\u010d “vse dol pade”. Tako je, ko ustvarja\u0161 nekomercialno d\u017eezovsko glasbo, za katero trg ni velik, z ljudmi, ki imajo \u0161e sto projektov in za katere ve\u0161, da se bodo tako ali tako zna\u0161li. Na trenutke ima\u0161 ob\u010dutek, da si na koncu sam v tem in mora\u0161 to peljati naprej.<\/p>\n

Skupina sicer obstaja \u017ee 23 let, ste pa edina prvotna \u010dlanica. Rekli ste, da tako glasbeno sodelovanje vzpostavi skoraj dru\u017einske odnose, zato so menjave \u010dlanov te\u017eke. Kak\u0161na je kemija s trenutnimi \u010dlani v primerjavi s prvotnimi?
Bolj\u0161e je. V bistvu se vsi \u0161e u\u010dimo. Na za\u010detku je bilo namre\u010d tako, da so bili drugi \u017ee neka ustaljena ekipa od prej, nato pa sem \u0161ele zraven pri\u0161la jaz. Bili so deset let starej\u0161i od mene, imeli svoje ambicije in videli potencial v tem projektu, jaz pa sem takrat \u017eelela samo \u0161tudirati \u2013 \u010desar niso mogli razumeti. Mogo\u010de takrat nisem ravnala prav, a menim, da je vse vedno tako, kot mora biti. Vse se zgodi z nekim razlogom. V tistem \u010dasu tudi nismo vedeli, kaj pravzaprav sploh \u017eelimo dati od sebe. Imeli smo ob\u010dutek, kot da nekaj preprosto moramo narediti, kar pa je druga\u010de, kot \u010de nekaj dela\u0161, ker si to \u017eeli\u0161.<\/p>\n

V preteklosti ste delali priredbe, sodelovali z zunanjimi avtorji. \u010ceprav je tudi tokrat pri projektu sodeloval Rok Vi\u010dnik, idejni vodja zasedbe, je to prvi\u010d, da ste vi poskrbeli za ve\u010dino besedil, glasbo so prispevali le \u010dlani zasedbe.
Na prvem projektu so bile samo priredbe, tako besedila kot tudi glasba. Za naslednjega je Rok napisal besedila, iskali smo \u0161e zunanje avtorje, pa tudi mi smo malce \u017ee sodelovali. Za tretjega pa je bil \u017ee \u010das, da se malo bolj osamosvojimo.<\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\tPATETICO Leze mi ljubezen v srce<\/p>\n

Na tem albumu ste torej vi ve\u010dinska besedilopiska, \u010deprav ste se, kot ste dejali, tega do zdaj izogibali.
\u017de leta 2015 sem za\u010dela pisati, in \u010deprav sem se malo sprostila, imam vseeno te\u017eave s samozavestjo. Druga\u010de je, ko gre za moje stvari, posebno, ko gre\u0161 ob bok uveljavljenemu avtorju, kot je Rok. Pri njegovih besedilih me je vedno pritegnilo pripovedni\u0161tvo in nikoli se ne bi izogibala dobrim besedilom kogar koli, saj me ta navdihujejo. Se mi pa to, ko pi\u0161e\u0161 iz svojega \u017eivljenja, zdi nekaj posebnega v primerjavi s tem, \u010de mora\u0161 npr. na\u010drtno napisati besedilo na neko dolo\u010deno temo.<\/p>\n

Plo\u0161\u010do ste posneli v studiu RTV Maribor. Je bil proces ustvarjanja in snemanja v tem primeru, ko ni \u0161lo samo za priredbe, druga\u010den?
Zagotovo. V\u010dasih je zelo naporno, ker se ne moremo dogovoriti, kako \u017eelimo, da nekaj zveni, saj imamo vsi druga\u010dno mnenje. Sicer pa se je projekt zelo hitro postavil. Prek spleta smo si najprej po\u0161iljali aran\u017emaje in drug material, da smo se malo pripravili, ter se nek konec tedna dobili na vajah ter vse naredili in zvadili. Nato smo \u0161li v studio in posneli pesmi. Potem sem \u017ee naredila na\u010drt za fotografiranje v Lipici.<\/p>\n

Sem se kar lotila tega podviga \u2013 \u010de se ne loti\u0161, potem zaplava\u0161 in iz vsega ni ni\u010d. Je pa res, da smo na koncu okoli leto dni \u010dakali na miks albuma, ker nekateri niso imeli \u010dasa, da bi se ga lotili. Na koncu se mora\u0161 spet jeziti in dajati ultimate. A kar mi daje motivacijo, da vztrajam, je, da se opomnim na vse “brezvezne” slu\u017ebe, ki obstajajo. Ko se spomni\u0161, kaj druga\u010de dela\u0161, si vesel, da se gre\u0161 lahko nekam “napolniti” in nekaj dobrega da\u0161 naprej. Z glasbo lahko da\u0161 veliko in to potem, vsaj v energiji, dobi\u0161 nazaj v isti meri.<\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\"\"\/
\n\t\t\t\t\t\t\t\t<\/a><\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t\t“Ko izkusi\u0161 ve\u010d \u010dudnih stvari, se s\u010dasoma nau\u010di\u0161, kako vse lahko obrne\u0161 na ‘sr\u010dek in son\u010dek’.” Foto: Dejan Bulut<\/p>\n

Kako je torej videti, da se ljudje poistovetijo z va\u0161o glasbo in ob njej nekaj do\u017eivijo?
To mo\u010dno vpliva name. Spomladi smo imeli koncert, kjer je bilo zelo malo ljudi in bila sem prav \u017ealostna. Obi\u010dajno ves \u010das nekaj govorim, takrat pa mi sploh ni bilo do tega. Ko je prizori\u0161\u010de polno, je popolnoma druga\u010de \u2013 ta izmenjava energije z ob\u010dinstvom je torej zelo pomembna. Je pa res, da ne more\u0161 biti odvisen od tega, ker mora\u0161 vseeno biti profesionalec.<\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\"Foto:
\n\t\t\t\t\t\t\t\t<\/a><\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t\tFoto: Dejan Bulut<\/p>\n

\u0160e vedno verjamem, da je nekje neka ni\u0161a za glasbo, ki jo ustvarjamo, \u010deprav se zavedamo, kako majhen je slovenski trg. Zdi se mi, da se v Sloveniji redko lahko pre\u017eivlja\u0161 samo z glasbo, ampak \u017eivi\u0161 nekak\u0161no dvojno \u017eivljenje, ko na odru daje\u0161 vtis, da je vse v redu, nato pa gre\u0161 v trgovino in mora\u0161 malo manj kot brskati za denar. V Sloveniji je tudi prisotna nekak\u0161na centralizacija; \u010de nisi v Ljubljani ves \u010das in ne “te\u010dnari\u0161”, si za marsikaj prikraj\u0161an. Se mi pa zdi, da bi se lahko bolj potrudili, da bi \u0161li malo bolj na jug \u2013 glede na to, da glasbeniki iz dr\u017eav nekdanje Jugoslavije pridejo k nam, ne delamo dovolj, da bi tudi mi na podoben na\u010din raz\u0161irili svoj trg ju\u017eneje. Mislim, da klju\u010d prodora v tujino (tudi npr. na Evroviziji) ni v angle\u0161kih besedilih, ampak lahko izstopa\u0161 prav s petjem v sloven\u0161\u010dini. Zastopati moramo slovenski jezik in kulturo.<\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\tArmadilo<\/p>\n

Album Armadilo se vrti okoli ljubezni, ranljivosti, \u010dlove\u0161kosti. Ljubezen je nekaj, kar po va\u0161e \u010dlove\u0161tvo \u0161e ni izkusilo, a jo nujno potrebuje. Kak\u0161na je po va\u0161e mo\u010d ljubezni?
S tem sem mislila na to, da ne bi bilo konfliktov na Zemlji. Dejansko o\u010ditno \u0161e nismo izkusili ljubezni, saj se v 21. stoletju \u0161e vedno vse vrti okoli vojn. \u010ce bi imeli ti glavni voditelji nekoga radi, in \u010de bi njih nekdo imel rad, mislim, da ne bi \u0161li nikoli ljudi ubijat. \u010ceprav se sli\u0161i banalno, menim, da je odgovor na najve\u010dja vpra\u0161anja prav ljubezen: \u010de bi vsak imel rad sam sebe in bi vsakega imel nekdo rad, verjetno ne bi delovali tako kot dandanes, ko te malce stra\u0161i, kako se vse skupaj odvija. Trenutno imamo poplavo informacij, s katerimi niti ne vemo, kaj narediti. Kot mama sem sklenila, da je najbolje, da ne spremljam dru\u017ebenih medijev in \u017eivim v stalnem strahu, ampak se brigam za svoj mehur\u010dek, na katerega dejansko lahko vplivam. Seveda se lahko obremenjuje\u0161 cele dneve, kaj se dogaja po svetu, a s tem zgolj \u0161koduje\u0161 sebi in bli\u017enjim. Mora\u0161 poskrbeti, da si ti v redu.<\/p>\n

Kaj vam torej daje neko lu\u010dko, ki vas greje, kot omenite v pesmi Vrtiljak?
Zagotovo moja h\u010derka. Ona me vle\u010de naprej in zaradi nje dejansko nekaj \u017eelim narediti. Z njo je vse dobilo ve\u010dji smisel.<\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\tVrtiljak<\/p>\n

Skupina Patetico besedi patetika \u017eeli odvzeti negativno zaznamovanost. Zase pravite, da v \u017eivljenju vedno “naredite sr\u010dke in son\u010dke”. Kako pa ste vi, kot na\u010deloma pozitiven \u010dlovek, sprejeli sen\u010dno stran sebe, ki jo nekako patetika predstavlja ter jo vsak ima in je nujno potrebna?
Odvisno je od tega, kako gleda\u0161 na stvari. Nekaj lahko dojame\u0161 kot najhuj\u0161o stvar in konec sveta ali pa kot izziv, iz katerega se nau\u010di\u0161, kaj ti ugaja in kaj ne, ter tako dobi\u0161 znanje za naprej. Zanimivo pa je, da lahko 20 let ne bo\u0161 ugotovil, da vedno dela\u0161 eno in isto \u2013 potem pa ti naenkrat “klikne”. Ko izkusi\u0161 ve\u010d \u010dudnih stvari, se s\u010dasoma nau\u010di\u0161, kako vse lahko obrne\u0161 na “sr\u010dek in son\u010dek”. Zagotovo pa si zaradi stvari, kot je npr. neuresni\u010dena ljubezen, ni vredno zagreniti \u017eivljenja. Veliko je ljudi, ki mislijo, da morajo imeti nekoga radi, zanje pa ni nujno, da jih ima nekdo rad. Tako dojemanje sveta morda ni najbolj\u0161e. Menim, da moramo otroke nau\u010diti, da \u010dustva pridejo in grejo. Samo dati si mora\u0161 \u010das. Seveda smo ljudje dru\u017eabna bitja, ampak ne sme pa na\u0161a dobrobit biti odvisna od so\u010dloveka.<\/p>\n

La\u017eje pi\u0161ete besedila iz \u017ealosti ali veselja?
Zagovarjam to, da je treba \u010dim ve\u010d pisati in ustvarjati. To je neka taka re\u0161itev. Ta album se je za\u010del iz \u017ealosti. Dobro je, da da\u0161 to ven skozi besede, veliko ve\u010d napi\u0161em, ko me nekaj te\u017ei. Ne bi bilo pa dobro, da bi me navdihovala samo \u017ealost. Veselim se tistih dni, ko bom pisala iz veselja. Zanimivo je tudi, kako se ljudje prej najdejo v \u017ealosti. Prej te bodo za\u010dutili, \u010de poje\u0161 o bole\u010dini kot pa ne\u010dem lepem. Po svoje je to kar grozno.<\/p>\n

V besedila iskreno vna\u0161ate osebne izku\u0161nje, tudi na dru\u017ebenih omre\u017ejih ste ustvarili serijo objav \u010cisto osebno, v katerih delite ozadje posameznih pesmi. Se kdaj bojite, da bi preve\u010d delili?
Seveda, po eni strani vedno razmi\u0161ljam o tem, koliko deliti in se “razgaliti” ter pazim, da koga ne bi prizadela. Po drugi pa je glasba nekaj osebnega in se mi zdi dobro, kot neka zanimivost, da poslu\u0161alci izvejo sr\u017e pesmi, od kod izhaja in kako je nastala. Obenem so ti zapisi kot nekak\u0161en dnevnik \u2013 zdaj, ko nimam ve\u010d toliko fizi\u010dnih albumov ali fotografij, lahko brskamo po objavah, ki vsebujejo neko zgodovino.<\/p>\n

Omenili ste fotografiranje z lipicancem Favoryjem. Naslov albuma in glavne pesmi je Armadilo, kar se prevede kot pasavec. Imata za vas ti dve \u017eivali poseben pomen?
Vedela sem, da ko bomo izdali kon\u010dno ta album, “bom na konju” in zato sem hotela biti fotografirana na njem. Pri\u0161li smo na idejo, da bo to lipicanec, ker je avtohtona slovenska vrsta, na kar smo ponosni. Armadilo pa se je preprosto “zrimal”. Bolj kot smo potem brali o njem in odkrili razli\u010dne vrste pasavcev, bolj smo vedeli, da je bil prava izbira. Predvsem pa nisem \u017eelela, da ima plo\u0161\u010da neko “pateti\u010dno” ime, saj je \u017ee ime skupine Patetico dovolj mo\u010dno. Tokrat sem si tako vzela ve\u010d svobode in si malo privo\u0161\u010dila.<\/p>\n

Naslovna pesem se sicer nana\u0161a na ponavljanje istih negativnih vzorcev v \u017eivljenju, zaradi katerih ne more\u0161 osebnostno zrasti. Kako se iztrgati iz tega za\u010daranega kroga?
Najprej je treba premagati zanikanje, to prepri\u010danje, da je vse v redu. Potem se en mesec zve\u010der joka\u0161, nato pa po\u010dasi gre. Mora\u0161 vztrajati. Besedilo, je nastalo po razhodu in govori o tem, kako se spet vrtimo, kar ni ni\u010d pozitivnega. Ko se zave\u0161, da neke besede, od kogar pridejo, stanujejo prav tam, in \u010de ima\u0161 malce samospo\u0161tovanja, nekaj naredi\u0161.<\/p>\n

Pri pesmi Ne pravi mi je na saksofonu mogo\u010de sli\u0161ati tudi Vaska Atanasovskega. Kako ste zdru\u017eili mo\u010di?
Za to je “kriv” Darko Kukovi\u010d. Ko sva poslu\u0161ala posnetke, je bil konec zelo dolg in razmi\u0161ljala sva, s \u010dim bi dopolnila aran\u017ema. Domislila sva se saksofona. Z Vaskom se poznava \u017ee od prej; poklicala sem ga in bil je za akcijo. Na album smo sicer \u017eeleli vklju\u010diti \u0161e eno sodelovanje z drugim glasbenikom, pa se to ni iz\u0161lo; zato je nanj pri\u0161la tudi Ljubezen v \u017eepu.<\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\tNe pravi mi (feat. Vasko Atanasovski)<\/p>\n

V pesmi Vrt je veliko “kaj, \u010de-jev”. Se velikokrat spra\u0161ujete o tem, kaj bi bilo, \u010de bi bilo, ali se vam to ne zdi smiselno?
\u0160e vedno si pustim sanjati in imeti neko pozitivno naivnost; zato \u0161e vedno skoraj vsak dan hodim vpla\u010devat listke za igro Jackpot. \u0160e vedno verjamem, da ga bom enkrat osvojila. \u010ceprav je bila ta pesem pod vpra\u0161ajem, ali bi jo sploh umestili na album, je zame ena najbolj mo\u010dnih.<\/p>\n

Skladba Dan \u017eelja je namenjena tistim, ki jih ni ve\u010d med nami. Vsebuje tudi verz: “Lahko o smrti dejansko govorimo in slovesa spremenimo”. Je smrt \u0161e vedno nekak\u0161en tabu, o katerem bi se morali ve\u010d pogovarjati? Je v glasbi la\u017eje spregovoriti o tem?
\u010ceprav sama nimam te\u017eav s tem, se je o njej zagotovo la\u017eje pogovarjati prek nekega medija. Moramo pa govoriti o smrti, ker je del \u017eivljenja, ni smiselno, da iz tega delamo tabu. Zanimivo je, da se mi kdaj zdi, da so mi vsi, ki so umrli, zdaj stokrat bli\u017eje. Pesmi, ki je nastala potem, ko sem izgubila ljudi, ki so mi bili blizu, sem dala naslov Dan \u017eelja, ker moja h\u010derka ni vedela, da se pravilno re\u010de dan \u017eena. Tega na koncu nisem \u017eelela spremeniti.<\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\tDan \u017eelja<\/p>\n

Kot bend ste omenili, da si \u017eelite nastopati za slovenske zamejce, ki \u017eivijo npr. v Avstraliji, Argentini in Kanadi, ker bi jih radi “malce pobo\u017eali v doma\u010dem jeziku”. Imate \u017ee kaj na\u010drtovano?
Konzulati imajo razpise. Kot smo izvedeli, pa v te dr\u017eave bolj hodijo bolj narodnozabavni glasbeniki. \u010ceprav je na\u0161a dr\u017eava majhna, ne vem, zakaj bi tam bili samo koncerti narodnozabavne glasbe \u2013 Slovenija ni le to. Res bi si \u017eelela iti predvsem v Avstralijo, kjer je velika slovenska skupnost. Lepo bi bilo malce potovati, spoznati nove kraje in igrati glasbo. Zakaj pa ne? Treba se je le malce znajti.<\/p>\n

Kaj vas \u0161e \u010daka v preostanku leta?
\u010ceprav bi jaz \u017ee \u017eelela naprej snemati, tega ne moremo narediti \u2013 s tem bi vzela neko te\u017eo novemu albumu, ta bi hitro izzvenel. Tako ga bomo do konca leta promovirali. Upam na \u010dim ve\u010d koncertov.<\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\tVrt<\/p>\n

Vam je torej bolj\u0161e koncertirati ali snemati glasbo?
Vse ima svoje posebnosti. Na koncertu je vedno prisotno veliko energije, a sprva nisem rada hodila na nastope, to je bila zame muka. Zdaj ni ve\u010d tako. \u010ceprav se nekateri nor\u010dujejo, da pevkam ni treba ni\u010d delati med pripravami, to ni res. \u017de dva tedna pred nastopom npr. \u010duvam glas, na odru mora\u0161 imeti prezenco \u2026 Vseeno ve\u0161, da bo\u0161 nastopal pred vsaj sto ljudmi. To je lahko vir pritiska, ampak vse je v glavi, odvisno je, kako si naredi\u0161 vse skupaj. Danes grem tudi bistveno raje v studio, kjer se v primerjavi s preteklostjo, ko se v\u010dasih zvok ni dobro sli\u0161al, danes da narediti vse. V studiu je zdaj tako doma\u010de vzdu\u0161je, dobro se imamo \u2013 dokler ne pride do kak\u0161nih trenj, ker ima vsak svoje ideje. Studijski \u010das je treba izkoristiti brez prepirov.<\/p>\n

Kako pa re\u0161ujete ta umetni\u0161ka nestrinjanja?
Trudimo se, da profesionalno. Mislim, da smo \u017ee kar zrasli vsi, tako da nam gre to malo bolje. Biti edina \u017eenska v skupini ima pluse in minuse. Zagotovo mora biti en glavni, ki zahteva doslednost re\u010de zadnjo besedo. Ker sem to jaz in sem obkro\u017eena s samimi mo\u0161kimi, kdaj trpi njihov ego. Ob\u010dasno potem \u0161e kak\u0161en tonski mojster stopi na mojo stran in je la\u017eje. V\u010dasih je prav naporno, ker gre zgolj za ego, ne pa glasbo. Lahko je pestro, ampak tako pa\u010d je, ko dela\u0161 z ljudmi, to je normalno.<\/p>\n

Oglas<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"“\u0160e vedno si pustim sanjati in imeti neko pozitivno naivnost.” Foto: Dejan Bulut Spremljajte RTVSLO.si kot prednostni vir…\n","protected":false},"author":2,"featured_media":169885,"comment_status":"","ping_status":"","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":"","_share_on_mastodon":"0"},"categories":[18],"tags":[3981,43873,114,595,8733,43872,62,37,58,60,38,115],"class_list":["post-169884","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","category-zabava","tag-album","tag-armadilo","tag-entertainment","tag-intervju","tag-nove-note","tag-patetico","tag-si","tag-slovene","tag-slovenia","tag-slovenija","tag-slovenscina","tag-zabava"],"share_on_mastodon":{"url":"https:\/\/pubeurope.com\/@si\/116979357655729203","error":""},"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/169884","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/users\/2"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=169884"}],"version-history":[{"count":0,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/169884\/revisions"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media\/169885"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=169884"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=169884"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=169884"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}