{"id":170644,"date":"2026-07-26T04:42:15","date_gmt":"2026-07-26T04:42:15","guid":{"rendered":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/170644\/"},"modified":"2026-07-26T04:42:15","modified_gmt":"2026-07-26T04:42:15","slug":"ameriski-velikani-se-naprej-prevladujejo-a-le-zato-ker-jim-to-dovolimo","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/170644\/","title":{"rendered":"Ameri\u0161ki velikani \u0161e naprej prevladujejo, a le zato, ker jim to dovolimo"},"content":{"rendered":"

Dandanes je z velikimi tehnolo\u0161kimi podjetji povezanega skoraj ve\u010d negativnega kot pozitivnega. Pripi\u0161emo jim lahko ne\u0161teto te\u017eav, \u0161kodo, ki jo povzro\u010dajo dru\u017ebeni mediji, dezinformacije, polarizacijo, rudarjenje in zlorabo osebnih podatkov<\/a>, malomarnost do okolja, izogibanje davkom in tako naprej in naprej.<\/p>\n

\u010clovek dobi ob\u010dutek, da se veliki \u0161efi iz Silicijeve doline radi dobrikajo ameri\u0161kemu predsedniku Donaldu Trumpu in mol\u010dijo o njegovem vedno bolj bizarnem politi\u010dnem delovanju brez kakr\u0161nih koli zadr\u017ekov, do Evropske unije pa se obna\u0161ajo kot do krute ma\u010dehe. Poleg tega se zdi, da \u0161tevilni izdelki in storitve velikih tehnolo\u0161kih podjetij iz leta v leto postajajo le slab\u0161i in s slab\u0161o uporabni\u0161ko izku\u0161njo.<\/p>\n

Pri brezpla\u010dni programski opremi, kot so \u0161tevilne aplikacije, ki jih vsakodnevno uporabljamo in si ne bi ve\u010d znali predstavljati \u017eivljenja brez njih, je zadaj vedno kompromis: ve\u010dinoma gre za na\u0161e osebne podatke, ki smo jih prisiljeni deliti s proizvajalci, oni pa jih veselo pretvorijo v velikanske vsote in le krepijo svoj monopolni polo\u017eaj. Saj veste: enkrat v google vtipkate iskalno geslo klor za bazene in se \u010dez nekaj minut \u010dudite, zakaj na face\u00adbooku gledate oglase za bazene, bazenske robote in bazensko tehniko. Pametnim telefonom sploh ni treba prislu\u0161kovati na\u0161im pogovorom, kakor se bojijo nekateri: sami jim povemo, kaj nas zanima, korporacije pa si te podatke veselo delijo in slu\u017eijo z njimi.<\/p>\n

A lahko gremo drugam. Marsi\u00adkdo se \u017ee zaveda odvisnosti od ameri\u0161kih tehnologij in \u0161e posebno v Evropi vemo, da za skoraj vse, kar velika tehnolo\u0161ka podjetja prodajajo, obstajajo alternative, ki so bolj zelene, bolj eti\u010dne, bolj neodvisne, bolj spo\u0161tljive do na\u0161e zasebnosti ali preprosto manj mote\u010de in manj mo\u010dne. In prehod je la\u017eji, kot si morda predstavljamo.<\/p>\n

Google ni edini iskalnik<\/p>\n

Google je v zadnjem desetletju zavzel 90 odstotkov trga iskanja, a pogosto ni ni\u010d kaj bolj\u0161i od konkurence; nekateri trdijo, da je v\u010dasih opazno slab\u0161i od tekmecev, morda celo namerno. Znani kanadsko-britanski tehnolo\u0161ki novinar in aktivist, bloger in pisec znanstvene fantastike Cory Doctorow, ki si je za upad kakovosti \u0161tevilnih spletnih storitev izmislil izraz \u00bbenshittification\u00ab (drekifikacija, usranjevanje), Google navaja kot \u017eivi primer tega pojava, pri \u010demer omeni njegovo domnevno strategijo poslab\u0161anja kakovosti iskanja, da bi uporabniki pre\u017eiveli ve\u010d \u010dasa na njegovem spletnem mestu.<\/p>\n

Kakor koli \u017ee, zamenjava privzetega iskalnika na kateri koli napravi je izjemno preprosta. \u010ce uporab\u00adljamo Googlov chrome (preden ga zamenjamo), zgolj kliknemo na tiste tri navpi\u010dne pikice v desnem zgornjem kotu okna, pa naj gre za pametni telefon ali osebni ra\u010dunalnik, izberemo Nastavitve in nato Iskalnik. Odpre se nam sez\u00adnam mogo\u010dih iskalnikov in pa\u010d izberemo enega.<\/p>\n

Zanimiva izbira je iskalnik ecosia. Namesto da bi dru\u017eba Ecosia na\u0161a iskanja izkoristila za polnjen\u00adje svoje blagajne, prihodke od oglasov dejansko uporablja za sajenje dreves. Od svojega za\u010detka leta 2009 je menda posadila \u017ee skoraj 250 milijonov dreves. Dobi\u010dek usmerja v podnebne ukrepe (doslej je za to namenila ve\u010d kot 100\u00a0milijonov evrov) in s svojimi son\u010dnimi elektrarnami proizvede ve\u010d \u010diste energije, kot je porabi za delovanje, hkrati pa zbira minimalno koli\u010dino podatkov o svojih uporabnikih.<\/p>\n

\"Nem\u0161ka<\/p>\n

Nem\u0161ka Ecosia z denarjem od oglasov sadi drevesa. Foto Shutterstock<\/p>\n

Rezultati iskanj ecosie sicer niso vedno tako temeljiti kot pri googlu, \u010deprav nam orodna vrstica ponuja mo\u017enost iskanja prek googla in binga. Kot \u0161tevilni drugi alternativni iskalniki tudi ecosia temelji na Microsoftovem bingu (tudi yahoo in duckduckgo se deloma zana\u0161ata nanj), slu\u017ei pa le z uporabniki, ki klikajo na oglase oziroma sponzorirane povezave: \u010de ignoriramo oglase, ne sadimo dreves.<\/p>\n

Lahko si omislimo tudi mojeek s sede\u017eem v Zdru\u017eenem kraljestvu, pri katerem so rezultati iskanja stoodstotno neodvisni od goog\u00adla ali binga in ki obljublja, da ne bo sledil uporabnikom ali zbiral podatkov o njih, tako da bodo vsi dobili popolnoma enake rezultate iskanja (kar ne velja za google ali bing).<\/p>\n

\"Francoski<\/p>\n

Francoski qwant je postal privzeti iskalnik evropskega parlamenta. Foto Qwant<\/p>\n

Francoski qwant je podobno usmerjen k zasebnosti (njegov slogan je \u00bbIskalnik, ki vas ceni kot uporabnika, ne kot izdelek\u00ab) in je \u017ee prete\u017eno neodvisen (za\u010del je na podlagi binga). Zdaj sodeluje z ecosio pri izgradnji novega evropskega indeksa iskanja.<\/p>\n

Evropski parlament je na internih ra\u010dunalnikih ameri\u0161ki google nadomestil s francoskim iskalnikom qwant kot privzetim iskalnim orodjem, poro\u010da bruseljski portal Politico. Qwant je v sporo\u010dilu EP opisan kot \u00bbevropski iskalnik, osredoto\u010den na zasebnost\u00ab, ki ne sledi uporabnikom in ne zbira osebnih podatkov. Poteza je rezultat ve\u010dmese\u010dnih pritiskov zakonodajalcev, da bi zmanj\u0161ali odvisnost institucij EU od ameri\u0161ke tehnologije.<\/p>\n

Kaj pa brskalniki?<\/p>\n

Brskalniki so pogosto aplikacija, ki jo na spletu uporabljamo najve\u010d \u010dasa, in ve\u010dina nas z veseljem brezpogojno sprejme privzetega za kateri koli ekosistem, na katerega smo vezani: chrome za Google in android; safari za Apple; edge za Microsoft. Ti trije predstavljajo pribli\u017eno 90 odstotkov celotnega trga. Na\u0161a brskalna dejavnost tem podjetjem omogo\u010da, da zberejo ogromne koli\u010dine podatkov o na\u0161ih osebnih navadah, kar je krasno za tr\u017eenje ogla\u0161evalcem ali tretjim osebam.<\/p>\n

A tudi tukaj obstajajo uporabne alternative. Denimo (ameri\u0161ki) Mozillin firefox, ki je odprtokodni ter razmeroma varen in zaseben. \u0160e bolj zasebna, a \u0161e vedno brezpla\u010dna in enako u\u010dinkovita razli\u010dica firefoxa je librewolf, ki so jo razvili pri nem\u0161ki neprofitni organizaciji Codeberg.<\/p>\n

\"Vivaldi<\/p>\n

Vivaldi je neke vrste naslednik opere. Foto Vivaldi<\/p>\n

Naslednji najve\u010dji igralec je brs\u00adkalnik opera, ki je bil razvit na Norve\u0161kem pred 30 leti in ima \u0161e vedno sede\u017e in razvoj v Evropi, \u010deprav je zdaj pod ve\u010dinskim nadzorom kitajske dru\u017ebe Kunlun Tech. Toda leta 2015 je ustanovitelj opere Jon Stephenson von Tetzchner predstavil nov neodvisni brskalnik vivaldi. Podjetje Vivaldi Technologies s sede\u017eem na Norve\u0161kem in Islandiji, \u00bbkjer so pravila o zasebnosti stroga, pro\u010d od nepote\u0161ljivega apetita velikih tehnolo\u0161kih podjetij po va\u0161ih osebnih podatkih, ki jih prodajajo ogla\u0161evalcem\u00ab, trdi, da ima njihov brskalnik \u0161tiri milijone uporabnikov po vsem svetu. Vivaldi ponuja morje nastavitev in vrsto naprednih funkcij, je pa res, da zna trajati nekaj \u010dasa, preden uporabnik obvlada vse novosti.<\/p>\n

Elektronska po\u0161ta<\/p>\n

Trije najve\u010dji ponudniki e-po\u0161te, Applov icloud, Googlov gmail in Microsoftov outlook, predstavljajo pribli\u017eno tri \u010detrtine trga \u2013 predvsem zato, ker so tako dobro integrirani v druge izdelke omenjenih podjetij. So pa precej vsiljivi, saj spremljajo na\u0161o aktivnost in oblikujejo na\u0161 profil. A tudi tukaj obstajajo bolj zasebne in varne mo\u017e\u00adnosti, ki obvladajo iste stvari.<\/p>\n

\"Protonov<\/p>\n

Protonov mail prisega na varnost in zasebnost. Foto Proton<\/p>\n

Ve\u010d kot sto milijonov ljudi na primer uporablja Protonov mail. \u0160vicarska e-po\u0161tna storitev obljub\u00adlja mo\u010dnej\u0161e \u0161ifriranje od uporabnika do uporabnika kot gmail ali outlook. Brezpla\u010dna razli\u010dica omogo\u010da le en gigabajt prostora za shranjevanje, kar je precej manj od 15 GB, ki jih ponuja gmail. Kdor potrebuje ve\u010d prostora, mora pla\u010dati \u0161tiri oziroma deset evrov za 15 oziroma 500 GB prostora.<\/p>\n

\"GreenNet<\/p>\n

GreenNet prisega na zeleno. Foto Greennet<\/p>\n

Obstajajo tudi druge, bolj zelene mo\u017enosti. Nem\u0161ko podjetje Tutao trdi, da njegovo po\u0161tno storitev tuta (nekdanja tutanota) napaja stoodstotno obnovljiva energija (in ima robustno politiko zasebnosti). Tudi britanski GreenNet, sicer eden prvih ponudnikov interneta na Otoku, se razgla\u0161a za stoodstotno obnovljivo in trajnostno usmerjeno dru\u017ebo: dejansko se je (z 88 to\u010dkami) zna\u0161el na vrhu lestvice britanske neprofitne organizacije Ethical Consumer, pri kateri so ocenjevali eti\u010dnost in okoljsko politiko ponudnikov e-po\u0161te; gmail in outlook, denimo, sta prejela 0 to\u010dk (od 100); icloud pa le 20.<\/p>\n

Odprtokodna pisarna<\/p>\n

V\u010dasih se je zdelo, kot da je Microsoftov programski paket office (word, excel in powerpoint) edina izbira, in za \u0161tevilna podjetja \u0161e vedno je, \u010deprav imata Apple in Google svoje pakete konkuren\u010dnih izdelkov. Microsoftov polo\u017eaj v samih temeljih informacijske infrastrukture \u2013 ne le za podjetja, ampak tudi vlade \u2013 je v zadnjem \u010dasu pod drobnogledom, prav tako odvisnost Evrope od velikih tehnolo\u0161kih podjetij na splo\u0161no.<\/p>\n

\"Paket<\/p>\n

Paket libreoffice ima \u017ee 200 milijonov uporabnikov. Foto TDF<\/p>\n

\u0160tevilne evropske vlade so zaskrbljene zaradi odvisnosti od ameri\u0161ke tehnologije in i\u0161\u010dejo alternative. Mnoge od njih, vklju\u010dno z avstrijsko vojsko in lokalnimi oblastmi v Nem\u010diji in Franciji, prehajajo na pisarni\u0161ki paket libreoffice, ki ga je razvila berlinska neprofitna organizacija The Document Foundation (TDF). V bistvu gre za brezpla\u010dno odprtokodno razli\u010dico worda in vseh orodij, ki jih poznamo iz officea, ima pa \u017ee 200 milijonov aktivnih uporabnikov.<\/p>\n

Dru\u017ebeni mediji<\/p>\n

Tukaj so stvari malce bolj zapletene. Pa ne zato, ker ne bi bilo popolnoma dobrih alternativ velikim platformam, kot so facebook, instagram, tiktok in X, ampak zato, ker za dru\u017ebeni mediji za uspe\u0161no delovanje potrebujejo kriti\u010dno maso. Kljub dolgemu seznamu te\u017eav, dezinformacij in stra\u0161ljivih orodij za ustvarjanje ponarejene pornografije ameri\u0161ki velikani \u0161e naprej prevladujejo.<\/p>\n

Ampak le zato, ker jim to dovolimo. Odhajanje uporabnikov z omre\u017eja x Elona Muska je koristilo manj\u0161im, neodvisnim alternativam, kot sta ameri\u0161ka platforma bluesky in nem\u0161ki mastodon, ki se pona\u0161ata s precej manj sovra\u0161tva, dezinformacij, vsebin, ki jih ustvarjajo boti, in \u00bbstvaritev\u00ab umet\u00adne inteligence, njihovo \u0161tevilo sledilcev pa je \u017ee kar solidno: pribli\u017eno 1,5 milijona oziroma 800.000 aktivnih uporabnikov na mesec. \u0160e vedno pa krepko za\u00adostajata za facebookom s tremi milijardami in instagramom z dvema milijardama uporabnikov.<\/p>\n

\"Marca<\/p>\n

Marca je za\u010delo delovati evropsko dru\u017ebeno omre\u017eje W. Foto W Social<\/p>\n

Obetaven nov kandidat je w, stoodstotno evropska platforma, ki kljub trditvam teoretikov zarote nima nobene zveze z EU (kot institucijo) in je ne bodo financirali evropski davkopla\u010devalci ter ne bo orodje Evropske unije za cenzuro. \u00bbMenimo, da nujno potrebujemo novo platformo dru\u017ebenih medijev, zgrajeno, upravljano in gostujo\u010do v Evropi. S \u010dlove\u0161kim preverjanjem, svobodo govora in zasebnostjo podatkov v njenem jedru,\u00ab je na omre\u017eju linkedin (v lasti Microsofta) zapisala izvr\u0161na direktorica W Anna Zeiter. Platforma je za\u010dela delovati marca letos.<\/p>\n

Umetna inteligenca<\/p>\n

Podro\u010dje umetne inteligence \u0161e bolj kot druge tehnolo\u0161ke sektorje obvladujejo bogate ameri\u0161ke blagovne znamke, kot so OpenAI, Anthropic, Google, Meta in Microsoft. \u010ce obstaja evropski kandidat v tej tekmi, bi to moral biti francoski Mistral, ki so ga leta 2023 ustanovili izgnanci iz podjetij Google, DeepMind in Meta. Njegov klepetalni robot, imenovan vibe (prej le chat), se po mnenju uporabnikov pribli\u017euje tekmecem, kot sta chatgpt (OpenAI) in claude (Anthropic). Zmore vse od kodiranja do na\u010drtovanja po\u010ditnic, odgovore pa menda ustvarja hitreje od konkurence \u2013 do 1000 besed na sekundo. Teko\u010de govori francosko, angle\u0161ko in druge jezike, poleg tega Mistral ponuja tudi odprtokodno razli\u010dico, kar pomeni, da ga lahko vsakdo brezpla\u010dno prenese in spremeni.<\/p>\n

\"Evropski<\/p>\n

Evropski klepetalni robot vibe Foto Mistral<\/p>\n

Podjetje je transparentno glede nastavitev zaupnosti in zasebnosti, za to\u010dnost se opira na arhive tiskovne agencije AFP in ima lastne podatkovne centre v Franciji, ve\u010d pa jih je v gradnji na \u0160vedskem. Med njegovimi vlagatelji sta Microsoft in Nvidia, zato ni povsem brez velikih tehnologij, vendar se Mistral vidi kot \u00bbvelik korak k tehnolo\u0161ki neodvisnosti Evrope\u00ab.<\/p>\n

Vedno ve\u010d ljudi uporablja pisarni\u0161ki paket libreoffice.<\/p>\n

Evropa je dobila dru\u017ebeno omre\u017eje W.<\/p>\n

Francozi so razvili svojega klepetalnega robota.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"Dandanes je z velikimi tehnolo\u0161kimi podjetji povezanega skoraj ve\u010d negativnega kot pozitivnega. Pripi\u0161emo jim lahko ne\u0161teto te\u017eav, \u0161kodo,…\n","protected":false},"author":2,"featured_media":170645,"comment_status":"","ping_status":"","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":"","_share_on_mastodon":"0"},"categories":[3],"tags":[44000,1538,1398,500,65,66,1510,1445,37,38,90,1396,404],"class_list":["post-170644","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","category-evropa","tag-alternative","tag-apple","tag-druzbena-omrezja","tag-eu","tag-europe","tag-evropa","tag-google","tag-microsoft","tag-slovene","tag-slovenscina","tag-tehnologija","tag-umetna-inteligenca","tag-zda"],"share_on_mastodon":{"url":"https:\/\/pubeurope.com\/@si\/116984450381088039","error":""},"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/170644","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/users\/2"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=170644"}],"version-history":[{"count":0,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/170644\/revisions"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media\/170645"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=170644"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=170644"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=170644"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}