![\"\"](\"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-content\/uploads\/2026\/07\/11214978-389x300.jpg.webp\")
Pape\u017e Benedikt XVI. (Foto: epa)<\/p>\nS prvim julijskim dnem je Bratov\u0161\u010dina sv. Pija X. zapadla ponovnemu izob\u010denju. Na ta dan je namre\u010d v skladu z napovedmi brez pape\u017eevega dovoljenja posvetila \u0161tiri \u0161kofe. <\/p>\n
Slovesnost \u0161kofovskih posve\u010denj so obhajali v \u0161vicarskem kraju \u00c9c\u00f4ne, duhovnem sredi\u0161\u010du bratov\u0161\u010dine, kjer je mednarodno bogoslovno semeni\u0161\u010de sv. Pija X. in kjer je tudi pokopan nad\u0161kof Marcel Lefebvre, sicer za\u010detnik razkola. \u0160kofovsko posve\u010denje so prejeli 53-letni \u0160vicar Pascal Schreiber, 46-letni Ameri\u010dan Michael Goldade ter dva Francoza, 42-letni Michel Poinsinet de Sivry in 36-letni Marc Hanappier. Posve\u010devalca sta bila \u0161kofa Alfonso de Galarreta in Bernard Fellay, ki jima je \u0161kofovsko posve\u010denje leta 1988 podelil nad\u0161kof Lefebvre.<\/p>\n
Nasprotujejo reformam drugega vatikanskega koncila<\/p>\n
Prav v leto 1988 pa sega zgodba o prvotnem odpadu bratov\u0161\u010dine. Pri tem ne gre le za institucionalni prelom s Cerkvijo, temve\u010d tudi za nasprotovanje bratov\u0161\u010dine reformam drugega vatikanskega koncila. Tako denimo zavra\u010dajo na\u010delo verske svobode, ekumenizem ter medverski dialog pa tudi liturgi\u010dno reformo ma\u0161nega obreda, ki naj bi po njihovem mnenju krenila v smer protestantizma. Ker se je vatikanski koncil kon\u010dal leta 1965, podprla pa ga je velika ve\u010dina \u0161kofov, je jasno, da gre za veljaven koncil. Znano pa je, da so se v zgodovini Cerkve \u2013 in to \u017ee v prvih stoletjih \u2013 po nekaterih koncilih od nje odcepile skupine, ki se niso strinjale s sprejetimi sklepi. Efe\u0161ki koncil leta 431 je denimo zavrnil Nestorijevo teolo\u0161ko doktrino o osebi Jezusa Kristusa, zato so takrat nastali nestorijanci. Dvajset let kasneje so na Kalcedonskem koncilu zavrnili monofizitski nauk \u2013 tudi ta skupina je \u0161la na svoje. \u017de dobro stoletje prej pa je nastal t. i. arijanski spor, saj je arijanska smer tajila Jezusovo bo\u017eanstvo. Zaradi podpore nekaterih civilnih oblastnikov, tako bizantinskih cesarjev kot germanskih poglavarjev, se je arijanstvo kot dokaj mo\u010dna smer uveljavilo v zgodnjem srednjem veku, menda je bila celo bolj priljubljeno od \u201curadne\u201d Cerkve. Vendar je v sedmem stoletju postopoma izginilo.<\/p>\n
Kako so se lo\u010devali od Cerkve<\/p>\n
Seveda je treba razlikovati, kdaj gre za odpad, kdaj za razkol in kdaj za krivoverstvo. V zgodovini Cerkve je znan odpad skupine okoli Martina Lutra, vendar je tu \u0161lo tudi za spore o nauku. Za razliko od Lutrovega odpada je bil nastanek Anglikanske cerkve povezan s politi\u010dnim dogodkom \u2013 povod je bil spor britanskega kralja Henrika VIII. z Rimom zaradi dejstva, da pape\u017e ni \u017eelel razveljaviti njegove zakonske zveze s Katarino Aragonsko. Anglikanci so nato \u0161li v protestantsko smer, vendar se v zadnjem \u010dasu ponovno zbli\u017eujejo z Rimom. Poseben primer pa je tudi Starokatoli\u0161ka cerkev, ki je nastala po prvem vatikanskem koncilu in zavra\u010da dogmo o pape\u017eevi nezmotljivosti, sicer pa je vsaj en njen del po delovanju zelo blizu rimski Katoli\u0161ki cerkvi. Pri Bratov\u0161\u010dini sv. Pija X. \u2013 imenuje se po svetni\u0161kem pape\u017eu iz za\u010detka 20. stoletja, ki je med drugim uvedel protimodernisti\u010dno prisego \u2013 gre torej za dvojno kr\u0161itev: prva je kanoni\u010dna neskladnost zaradi zavra\u010danja pokor\u0161\u010dine pape\u017eu, druga pa zavra\u010danje reform, ki jih je uvedel drugi vatikanski koncil. \u010ce\u0161 da branijo tradicijo, ki naj bi jo drugi vatikanski koncil zavrgel in se zavezal modernizmu. Zato ne presene\u010da, da mnogi prista\u0161i te bratov\u0161\u010dine sebe imenujejo za edini \u201csveti ostanek\u201d tiste \u201cprave\u201d Cerkve, medtem ko naj bi v Cerkvi sami oblast prevzeli prostozidarji. Z vidika \u201clefebrovcev\u201d, kot se nekoliko slab\u0161alno imenuje \u010dlane bratov\u0161\u010dine, s(m)o vsi preostali katoli\u010dani pravzaprav krivoverci.<\/p>\n
Mar res \u201ctradicionalna latinska ma\u0161a\u201d?<\/p>\n
In za kaj pravzaprav gre? Bratov\u0161\u010dina vztraja pri obhajanju ma\u0161e po obredu, ki ga je zasnoval tridentinski koncil v \u0161estnajstem stoletju. Koncil je bil sicer odgovor na protestantizem, je pa tudi poenotil dotedanje (zahodne) obrede v Cerkvi. Tako je forma svete ma\u0161e ostala v veljavi 400 let, vse do liturgi\u010dne reforme drugega vatikanskega koncila; vmes je sicer prihajalo do manj\u0161ih sprememb. Tak\u0161en sicer bogat obred se je obhajal v latin\u0161\u010dini, duhovnik je bil obrnjen k tabernaklju, veliko besedil je molil tiho, navzo\u010de ljudstvo zato ni moglo aktivno sodelovati in je ali pelo ali molilo ro\u017eni venec. Na drugem vatikanskem koncilu je bila zato sprejeta pobuda liturgi\u010dnega gibanja, avtorji reforme pa so se spet nekoliko bolj ozrli v \u010das prve Cerkve; glavni deli ma\u0161e so seveda ostali \u0161e naprej v istem vrstnem redu (uvod s kesanjem, besedno bogoslu\u017eje, evharisti\u010dno bogoslu\u017eje, obhajilo in sklep). To pomeni, da tudi pokoncilski, torej sedanji obred, v svojem bistvu sledi Jezusovemu izro\u010dilu, ki ga izra\u017eajo besede \u201cTo delajte v moj spomin\u201c. Ob tem naj spomnimo, da je tudi novi ma\u0161ni obred izvirno v latin\u0161\u010dini, je pa prevajan tudi v razli\u010dne jezike, za kar sta si navsezadnje prizadevala \u017ee sveta brata Ciril in Metod (in celo dobila potrditev pape\u017ea!). Zato je izraz \u201ctradicionalna latinska ma\u0161a\u201d, ki jo uporabljajo nekateri vneti nasprotniki drugega vatikanskega koncila, dejansko zavajajo\u010d. Tudi pokoncilski obred sledi tradiciji in je izvirno v latinskem jeziku.<\/p>\n
Bratov\u0161\u010dina, ki ni prelomila s Cerkvijo<\/p>\n
Ob tem naj spomnimo na \u0161e eno dejstvo. Znotraj Katoli\u0161ke cerkve obstaja \u0161e Bratov\u0161\u010dina sv. Petra, ki sicer tudi goji veliko ljubezen do tridentinskega obreda. Slednji se izvaja kot izredna oblika obhajanja bogoslu\u017eja. Zanimivo pri tem je, da je pape\u017e Fran\u010di\u0161ek pred leti izdal dokument \u00bbVaruhi tradicije\u00ab, ki precej stro\u017eje ureja obhajanje tovrstnega bogoslu\u017eja, vendar Bratov\u0161\u010dine sv. Petra te omejitve niso prizadele, saj ta skupnost nima te\u017eav s sprejemanjem drugega vatikanskega koncila in deluje v polnem ob\u010destvu s Cerkvijo in pape\u017eem. Zato ne presene\u010da, da iz Pijeve bratov\u0161\u010dine nanjo ka\u017eejo s prstom, \u010de\u0161 da \u00bbsedi na dveh stolih\u00ab ter nena\u010delno pristaja na modernizem. Obsedenost z modernizmom je tudi sicer zna\u010dilna za skrajne tradicionaliste, saj prakti\u010dno vsak sodoben pojav ozna\u010dujejo za modernizem in ne razlikujejo med vero in kulturo niti med substanco in pritiklinami. In to je dejansko bistvo razkola iz 1. julija 2026.<\/p>\n
Izob\u010dili so se sami<\/p>\n
In kaj zdaj? Tako posve\u010devalci kot novi \u0161kofje iz Bratov\u0161\u010dine sv. Pija X. so bili izob\u010deni zaradi nepokor\u0161\u010dine pape\u017eu. Vendar je treba biti pozoren: Zakonik cerkvenega prava iz leta 1983 (seveda je vmes do\u017eivel posamezne reforme) dolo\u010da, da gre v tak\u0161nih primerih za izob\u010denje z dejanjem samim. Torej, kr\u0161itelji se izob\u010dijo sami, Sveti sede\u017e, pape\u017e ali pristojni organ pa to izob\u010denje javno razglasi, \u010de je to potrebno. Zato moramo z veliko rezervo sprejemati medijsko poro\u010danje, da je pape\u017e Leon XIV. izob\u010dil pol milijona vernikov, torej vse \u010dlane in privr\u017eence Bratov\u0161\u010dine sv. Pija X. Sveti sede\u017e je namre\u010d isto\u010dasno izdal navodila za tiste, ki se \u017eelijo izogniti izob\u010denju oziroma se vrniti v polno ob\u010destvo s Cerkvijo. Omenjena bratov\u0161\u010dina se je po letu 1988, ko so samovoljno posve\u010devali duhovnike in \u0161kofe, namre\u010d znova samoizob\u010dila zaradi pomanjkanja poni\u017enosti, kar jo vodi v ravnanje, ki je \u201cbolj pape\u0161ko od pape\u017ea\u201d. \u0160e maja letos so namre\u010d pape\u017ea Leona XIV. pou\u010devali, kaj je prava vera. \u010ceprav jih je pape\u017e sku\u0161al odvrniti od tega dejanja, ga niso poslu\u0161ali. \u010ceprav jim je denimo pape\u017e Benedikt XVI. leta 2009 sku\u0161al odpreti vrata in jih povabiti k vklju\u010ditvi v polno ob\u010destvo s Cerkvijo, so pogajanja propadla.<\/p>\n
Benedikt XVI. je posku\u0161al re\u0161iti zagato \u2026<\/p>\n
In morda je prav propad tega projekta Benedikta XVI. tisti pravi razlog, zaradi katerega je ta pape\u017e, sicer izjemen teolog in cerkveni u\u010ditelj, leta 2013 naznanil odstop. V celjenje razkola, ki je nastal leta 1988, je izjemno veliko investiral. Veliko je tudi tvegal. Ko je leta 2009 preklical izob\u010denje \u0161tirih \u0161kofov iz Bratov\u0161\u010dine sv. Pija X., je do\u017eivel izjemen medijski pogrom. Eden od omenjenih \u0161kofov, Richard Williamson, je namre\u010d zanikal holokavst. To je samo \u0161e poslab\u0161alo odnose tudi znotraj Cerkve pa tudi z judovsko skupnostjo. Za pape\u017ea Benedikta, ki je bil v \u010dasu drugega vatikanskega koncila teolo\u0161ki izvedenec ter odposlanec k\u00f6lnskega \u0161kofa, pa je bilo \u0161e ve\u010dje razo\u010daranje, ko je poleti 2012 Bratov\u0161\u010dina sv. Pija X. dokon\u010dno zavrnila vsako mo\u017enost, da prizna minimalni teolo\u0161ki konsenz z rimsko Cerkvijo. Za Benedikta XVI. je bil to strahoten udarec. Verjetno celo huj\u0161i od afer s spolnimi zlorabami ter krajo zaupnih dokumentov (Vatikanleaks). Vsi poskusi pape\u017ea, da bi na\u0161el pot iz razkola, so se pokazali kot jalovi. Tradicionalisti kljub zelo odprtim potezam pape\u017ea niso popustili.<\/p>\n
Pape\u017e Benedikt XVI. (Foto: epa)<\/p>\n
\u2026 nato pa razo\u010daran odstopil<\/p>\n
In v tem lahko najdemo tudi glavni razlog, zakaj je utrujeni Benedikt XVI. v prvi polovici februarja 2013 naznanil svoj odstop. Takole je dejal: \u201cPo dolgem preizpra\u0161evanju vesti pred Bogom sem z gotovostjo spoznal, da moje mo\u010di zaradi starosti ne zado\u0161\u010dajo ve\u010d, da bi na ustrezen na\u010din opravljal svojo dol\u017enost. Zavedam se, da je to slu\u017ebo zaradi njenega duhovnega bistva treba opravljati ne le z besedami in dejanji, ampak tudi s trpljenjem in molitvijo. V dana\u0161njem svetu hitrih sprememb, ki ga pretresajo pomembna vpra\u0161anja glede \u017eivljenja po veri, pa sta za vodenje Petrove barke in oznanjevanje evangelija potrebna tako telesna mo\u010d kot mo\u010d du\u0161e. Ta mo\u010d se je v meni v zadnjih mesecih tako zmanj\u0161ala, da nisem ve\u010d sposoben dobro opravljati slu\u017ebe, ki mi je bila zaupana. \u010ceprav se dobro zavedam resnosti tega dejanja, v polni svobodi izjavljam, da se odpovedujem slu\u017ebi rimskega \u0161kofa, naslednika sv. Petra, ki so mi jo kardinali zaupali 19. aprila 2005. Zato bo od 28. februarja od 20. ure naprej Petrov sede\u017e v Rimu izpraznjen in bodo morali tisti, ki so za to poklicani, sklicati konklave za izvolitev novega pape\u017ea.\u201d<\/p>\n
Ga\u0161per Bla\u017ei\u010d<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"S prvim julijskim dnem je Bratov\u0161\u010dina sv. Pija X. zapadla ponovnemu izob\u010denju. Na ta dan je namre\u010d v…\n","protected":false},"author":2,"featured_media":170655,"comment_status":"","ping_status":"","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":"","_share_on_mastodon":"0"},"categories":[8],"tags":[907,37,38,64,63],"class_list":["post-170654","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","category-svet","tag-duhovnost","tag-slovene","tag-slovenscina","tag-svet","tag-world"],"share_on_mastodon":{"url":"https:\/\/pubeurope.com\/@si\/116984532780593124","error":""},"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/170654","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/users\/2"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=170654"}],"version-history":[{"count":0,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/170654\/revisions"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media\/170655"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=170654"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=170654"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=170654"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}