{"id":170862,"date":"2026-07-26T09:53:13","date_gmt":"2026-07-26T09:53:13","guid":{"rendered":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/170862\/"},"modified":"2026-07-26T09:53:13","modified_gmt":"2026-07-26T09:53:13","slug":"100-milijard-cetrtletnega-dobicka-delnice-pa-mocno-navzdol-3","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/170862\/","title":{"rendered":"100 milijard \u010detrtletnega dobi\u010dka, delnice pa mo\u010dno navzdol"},"content":{"rendered":"

\t\t\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\"V
\n\t\t\t\t\t\t\t\t<\/a><\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t\tV New Yorku so se zadnji teden vsi vodilni delni\u0161ki indeksi zni\u017eali, najbolj (za ve\u010d kot dva odstotka) NASDAQ, \u010deprav je sezona objav \u010detrtletnih poslovnih izidov ameri\u0161kih korporacij za zdaj odli\u010dna. Stopnja rasti dobi\u010dkov trenutno zna\u0161a 38 odstotkov glede na enako obdobje lani, kar je ob\u010dutno ve\u010d od 23-odstotne rasti, ki so jo analitiki pri\u010dakovali konec junija. \u010ce se bo tak\u0161na dinamika ohranila, bo to najhitrej\u0161a rast dobi\u010dkov po tretjem \u010detrtletju leta 2021. Ob tem dodajmo, da bo v sredo izide objavila Meta (Facebook). Foto: Reuters<\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\"Tesline
\n\t\t\t\t\t\t\t\t<\/a><\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t\tTesline delnice so se letos pocenile \u017ee za skoraj 30 odstotkov in so le \u0161e nekaj odstotkov nad 52-tedenskim dnom. Pred letom dni je izvr\u0161ni direktor Elon Musk napovedal, da se bo mre\u017ea robotaksijev \u0161irila eksponentno in da bo do konca leta 2025 na voljo polovici prebivalcev ZDA. Toda na predstavitvi poslovnih izidov je vodstvo podjetja priznalo, da \u0161iritev poteka po\u010dasneje od pri\u010dakovanj. Vsekakor Tesla zaostaja za Waymom (podjetjem v lasti Alphabeta), ki je vodilno pri avtonomni vo\u017enji. Foto: Reuters<\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\tSpremljajte RTVSLO.si kot prednostni vir na Google<\/p>\n

\t\t\t\t\t<\/a><\/p>\n

Sentiment se je obrnil, predvsem na tehnolo\u0161kem podro\u010dju je opaziti skepso, ali ni \u0161la nedavna rast predale\u010d in ali niso UI-na\u010drti preve\u010d ambiciozni. Google oziroma Alphabet je imel ob mo\u010dni rasti poslovanja v oblaku fantasti\u010dnih 112 milijard dolarjev (skoraj 100 milijard evrov) \u010detrtletnega dobi\u010dka (v Sloveniji \u0161e nismo imeli podjetja, ki bi imelo milijardo evrov letnega dobi\u010dka), kar je \u0161tirikrat ve\u010d kot v istem trimese\u010dju lani. A kaj, ko je podjetje ves dobi\u010dek “skurilo” za rekordne nalo\u017ebe v umetno inteligenco. Prosti denarni tok je bil celo prvi\u010d v zgodovini podjetja negativen, to pa je na Wall Streetu postala \u017ee zelo bole\u010da to\u010dka. Alphabetove delnice so se v \u010detrtek, dan po objavi sve\u017eih poslovnih izidov, pocenile za sedem odstotkov. <\/p>\n

Oglas<\/p>\n

Intel od navdu\u0161enja do malodu\u0161ja
\u0160e bolj so jo skupile Tesline delnice, \u010deprav so bili \u010detrtletni prihodki (28 milijard dolarjev) rekordni in za 26 odstotkov vi\u0161ji kot v enakem obdobju lani. Dogajanje je v \u0161tevilnih pogledih res nenavadno in za vlagatelje, vajene “mirne plovbe” (kakr\u0161na na primer \u0161e vedno zaznamuje Ljubljansko borzo), skorajda nepredstavljivo. Kako bi denimo sprejeli, da bi delnice Krke dan po objavi \u010detrtletnih izidov najprej posko\u010dile za deset odstotkov, nato pa bi ob koncu trgovalnega dne \u017ee potonile osem odstotkov pod izhodi\u0161\u010de? Natanko to se je zgodilo Intelovim delnicam. V \u010detrtek zve\u010der je ta proizvajalec polprevodnikov, ki mu zaradi UI-revolucije posel \u010dedalje bolj cveti, pozitivno presenetil prav z vsemi postavkami v svojem \u010detrtletnem poro\u010dilu (najve\u010dja rast prihodkov po letu 2011), toda po za\u010detnem navdu\u0161enju (v \u010detrtkovem zunajborznem trgovanju ve\u010d kot 10-odstotna rast) so \u0161le delnice strmo navzdol.<\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\"Jamie
\n\t\t\t\t\t\t\t\t<\/a><\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t\tJamie Dimon iz banke JPMorgan Chase je prepri\u010dan, da trgi \u0161e niso vra\u010dunali vseh nevarnosti, ki pretijo svetu, in da bi se sam izogibal tako kupovanju delnic kot obveznic, pa \u010deprav so obrestne mere videti privla\u010dne (pri 10-letni ameri\u0161ki dr\u017eavni obveznici 4,7-odstotne, kar je najve\u010d, odkar je Trump lani pri\u0161el v Belo hi\u0161o). Dimon opozarja, da bo visok ameri\u0161ki prora\u010dunski primanjkljaj vse ve\u010dja te\u017eava, kar bo \u0161e dodatno navzgor potiskalo donosnosti obveznic. Foto: Reuters<\/p>\n

Elon Musk ni ve\u010d bilijonar
\u010ce je dolgo delovala strategija “kupi in dr\u017ei”, zdaj \u010dedalje ve\u010d vlagateljev stavi na padanje te\u010dajev, zato odpirajo kratke pozicije (izposojajo si delnice v upanju, da njihov te\u010daj pade in jih pozneje lahko “vrnejo” pod ni\u017eji ceni). Po nekaterih podatkih je v indeksu S & P 500 \u0161tevilo kratkih pozicij (“short”) doseglo pribli\u017eno 3,8 odstotka prostega obtoka delnic, kar je najvi\u0161ja raven od za\u010detka vodenja te statistike leta 2010). Tudi na borzi Nasdaq se obseg “shortov” letos vztrajno pove\u010duje. Ta dinamika je \u0161e posebej opazna pri delnicah dru\u017ebe SpaceX, ki so od junijskega navdu\u0161enja po javni ponudbi delnic (IPO) trenutno \u017ee 50 odstotkov pod rekordno vrednostjo, s \u010dimer je izpuhtelo ve\u010d kot tiso\u010d milijard dolarjev papirnatega premo\u017eenja. Premo\u017eenje Elona Muska, ki je bilo ob IPO-ju nad bilijonom dolarjev, je zdaj 725 milijard.<\/p>\n

PREMIKI V ZADNJEM TEDNUDow Jones (New York)<\/p>\n

51.947 to\u010dk (\u20130,4 %)<\/p>\n

S & P 500 (New York)<\/p>\n

7.412 to\u010dk (\u20130,6 %)<\/p>\n

NASDAQ (New York)24.976 to\u010dk (\u20132,1 %)STOXX 600 (Evropa)<\/p>\n

644,5 to\u010dke (+0,5 %)<\/p>\n

DAX (Frankfurt)<\/p>\n

25.099 to\u010dk (+1,1 %)<\/p>\n

Nikkei (Tokio)64.611 to\u010dk (+0,7 %)SBITOP (Ljubljana)3.204 to\u010dk (+0,6 %)10-letne slovenske obveznicezahtevana donosnost: 3,52 % (+2 baz. to\u010dki)10-letne ameri\u0161ke obveznicezahtevana donosnost: 4,68 % (+13 baz. to\u010dk)dolarski indeks101,5 (+0,7 %)EUR\/USD<\/p>\n

1,137 (\u20130,5 %)<\/p>\n

bitcoin<\/p>\n

64.350 USD (\u20130,5 %)<\/p>\n

nafta brent<\/p>\n

98,4 USD (+12 %)<\/p>\n

zlato4.052 USD (+0,9 %)euribor (6-mese\u010dni; 3-mese\u010dni)2,702 %; 2,472 %<\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t<\/a><\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t\t\tSorodna novica
\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\tNafta brent spet nad 100 dolarji<\/a><\/p>\n

V torek in sredo julijsko zasedanje Zveznih rezerv
Na evropskih borzah je bil teden v povpre\u010dju rahlo pozitiven. Frankfurtski DAX se je vrnil v obmo\u010dje nad 25.000 to\u010dk, potem ko so se konec tedna delnice najve\u010djega evropskega proizvajalca programske opreme SAP podra\u017eile za deset odstotkov. SAP je v drugem \u010detrtletju ob\u010dutno pove\u010dal dobi\u010dek, prihodki iz storitev v oblaku so nepri\u010dakovano porasli za 22 odstotkov. Vseeno je SAP zaradi novih prevzemov zni\u017eal napoved dobi\u010dka iz poslovanja za leto 2026. Kljub mo\u010dni petkovi rasti so SAP-ove delnice vseeno \u0161e vedno zajetnih 30 odstotkov ni\u017eje kot na za\u010detku leta. Na razpolo\u017eenje vlagateljev bo v prihodnjem tednu vplival tudi razplet julijskega zasedanja ameri\u0161ke centralne banke. \u010ceprav so cene nafte spet nad 100 dolarjev in bo inflacija spet dvignila glavo, Fed verjetno tokrat \u0161e ne bo ukrepal, prav lahko pa bi obresti zvi\u0161al septembra.<\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\"\u010ceprav
\n\t\t\t\t\t\t\t\t<\/a><\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t\t\u010ceprav se je pri Krkinih delnicah iztekel rok za upravi\u010denje do dividende v vi\u0161ini 9,10 evra bruto na delnico, je indeks SBITOP na tedenski ravni porasel \u0161e za pol odstotka in postavil novo rekordno vrednost. Te\u010daj Krke se je zni\u017eal za 2,61 odstotka na 261,50 evra. Foto: BoBo<\/p>\n

Plemenite kovine: dolgoro\u010dni obeti pozitivni
Strah pred zaostrovanjem monetarne politike v kombinaciji z mo\u010dnej\u0161im dolarjem \u0161e naprej pomembno vpliva na plemenite kovine, pri \u010demer je seveda treba poudariti, da je bila lanska rast zunajserijska (zlato se je na primer podra\u017eilo za ve\u010d kot 60 odstotkov) in je zato normalno, da je sledilo unov\u010devanje dobi\u010dkov. Analitiki banke Bank of America menijo, da bi se lahko cene zlata dodatno zni\u017eale, \u010deprav je imelo zlato v obdobju med aprilom in koncem junija najslab\u0161e \u010detrtletje v zadnjih 13 letih. Za srebro so kratkoro\u010dne napovedi prav tako negotove, dolgoro\u010dne pa pozitivne. \u0160vicarska banka UBS svetuje nakupna naro\u010dila, \u010de bo srebro, ki je ta hip pri 58 dolarjih, zdrsnilo pod 50 dolarjev. Dolgoro\u010dno namre\u010d UBS srebro vidi precej vi\u0161je: decembra 2026 pri 70 in marca 2027 pri 75 dolarjih. <\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\tGoogle je imel v zadnjem \u010detrtletju prvi\u010d v zgodovini podjetja negativen denarni tok.<\/p>\n

Oglas<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"V New Yorku so se zadnji teden vsi vodilni delni\u0161ki indeksi zni\u017eali, najbolj (za ve\u010d kot dva odstotka)…\n","protected":false},"author":2,"featured_media":170863,"comment_status":"","ping_status":"","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":"","_share_on_mastodon":"0"},"categories":[10],"tags":[24598,81,5032,82,22538,3088,84,83,62,37,58,60,38,385],"class_list":["post-170862","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","category-poslovni-svet","tag-alphabet","tag-business","tag-cetrtletni-rezultati","tag-economic","tag-intel","tag-mmc-jev-borzni-komentar","tag-poslovni","tag-poslovni-svet","tag-si","tag-slovene","tag-slovenia","tag-slovenija","tag-slovenscina","tag-tesla"],"share_on_mastodon":{"url":"https:\/\/pubeurope.com\/@si\/116985672995455726","error":""},"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/170862","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/users\/2"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=170862"}],"version-history":[{"count":0,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/170862\/revisions"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media\/170863"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=170862"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=170862"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=170862"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}