{"id":17106,"date":"2026-03-07T15:25:10","date_gmt":"2026-03-07T15:25:10","guid":{"rendered":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/17106\/"},"modified":"2026-03-07T15:25:10","modified_gmt":"2026-03-07T15:25:10","slug":"a23a-zadnji-dnevi-nekoc-najvecje-ledene-gore-na-svetu","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/17106\/","title":{"rendered":"A23a: Zadnji dnevi neko\u010d najve\u010dje ledene gore na svetu"},"content":{"rendered":"

\t\t\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\"Satelitski
\n\t\t\t\t\t\t\t\t<\/a><\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t\tSatelitski posnetki ka\u017eejo zadnje ostanke A23a. Foto: Reuters<\/p>\n

Kar je ostalo od A23a zdaj v toplej\u0161ih vodah precej bolj severno od Antarktike naglo topi ju\u017eni Atlantik. Znanstveniki pri\u010dakujejo, da ledeni gori ostaja samo \u0161e nekaj tednov.<\/p>\n

Res je sicer, da se vse ledene gore s\u010dasoma stajajo, a znanstveniki pozorno spremljajo, kako je A23a razpadla tako hitro, da bi lahko pri\u0161li do dolo\u010denih predvidevanj, kako se bodo odzvali drugi deli Antarktike ob podnebnih spremembah in kako se obna\u0161ajo velike antarkti\u010dne ledene strukture, ko jih zanese v toplej\u0161a morja.<\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t<\/a><\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t\t\tSorodna novica
\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\tFoto: V svetovni prestolnici ledenih gor<\/a><\/p>\n

Zgodba ledene gore, ki je bila na vrhuncu dvakrat ve\u010dja od Londona, sega v leto 1986, ko se je velik del Filchnerjeve ledene police na Antarktiki odlomil v procesu, imenovanem telitev. Takrat je novonastala ledena gora merila dobrih 4000 kvadratnih kilometrov. Kmalu po odlomu se je ledena gora zasidrala v Weddllovem morju, kjer je za ve\u010d kot 30 let obti\u010dala na morskem dnu.<\/p>\n

\u0160ele leta 2020 so znanstveniki opazili prve znake, da se je kon\u010dno za\u010dela premikati. Ko se je osvobodila morskega dna, so jo oceanski tokovi po\u010dasi potiskali proti severu po poti, ki jo raziskovalci pogosto imenujejo “aleja ledenih gora” \u2013 naravna pot, po kateri antarkti\u010dne ledene gore drsijo proti ju\u017enemu Atlantiku.<\/p>\n

Kot poro\u010da BBC, je bila pot A23a polna nepredvidljivih zasukov. Na neki to\u010dki se je ujela v vrtin\u010dasti oceanski tok, znan kot Taylorjev steber, kjer je skoraj osem mesecev po\u010dasi kro\u017eila na mestu.<\/p>\n

Pozneje se je pribli\u017eala otoku Ju\u017ena Georgija, kjer se \u0161tevilne antarkti\u010dne ledene gore stajajo. Spet se je za nekaj mesecev zdela ujeta, preden se je osvobodila in nadaljevala pot proti severu. Znanstveniki poudarjajo, da je sama dolgotrajnost A23a \u017ee sama po sebi izjemna. \u010ceprav so nekatere ledene gore potovale \u0161e dlje, so le redke pre\u017eiveli tako dolgo, hkrati pa ohranile dovolj velikosti, da so ji lahko sledili.<\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\"A23a
\n\t\t\t\t\t\t\t\t<\/a><\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t\tA23a je na vrhuncu pokrivala dvakratno velikost Londona. Foto: Reuters<\/p>\n

Christopher Shuman, upokojeni glaciolog z Univerze v Marylandu, je za BBC povedal, da je bilo spremljanje poti A23a skozi leta kot gledanje nepredvidljive drame: “Njena pot je resni\u010dno impresivna, \u017ee samo zaradi neverjetne dolgo\u017eivosti.”<\/p>\n

Kljub desetletjem stabilnosti se je stanje A23a lani dramati\u010dno spremenilo. Na za\u010detku leta je gora \u0161e vedno merila pribli\u017eno 3600 kvadratnih kilometrov, kar pomeni, da je bila tudi po skoraj 40 letih \u0161e vedno orja\u0161ka. A ko je drsela vse bolj na sever v toplej\u0161e vode, je za\u010dela hitro izgubljati maso. Odlomili so se ve\u010dji kosi, oceanske vode pa so postopoma razjedale njeno dno in stranice. Zra\u010dni posnetki so ujeli podobe manj\u0161ih ledenih gor, ki so se odcepile od glavnega bloka.<\/p>\n

Avgusta in septembra je ledena gora pre\u010dkala severozahodni greben Ju\u017ene Georgije, podvodno vzpetino pribli\u017eno 1500 kilometrov vzhodno od Falklandskih otokov. Znanstveniki menijo, da so interakcije oceanskih tokov s tem dvignjenim dnom dodatno obremenile \u017ee oslabljeno ledeno goro. Kmalu zatem so se odcepili \u0161tevilni ve\u010dji kosi, dovolj pomembni, da so prejeli lastna imena \u2013 A23g, A23h in A23i \u2013 v skladu z ustaljenim sistemom poimenovanja antarkti\u010dnih ledenih gora.<\/p>\n

Kot ledena kocka v kozarcu<\/p>\n

Decembra, med poletjem na ju\u017eni polobli, so toplej\u0161e zra\u010dne temperature povzro\u010dile nastanek bazenov \u017eivo modre taline na povr\u0161ini ledene gore. Ti bazeni so se uj\u0435li v dvignjene robove ledene gore in znanstveniki pravijo, da je te\u017ea te vode verjetno spro\u017eila proces, imenovan hidrofrakturiranje, pri katerem voda pronica v razpoke in jih s silo raz\u0161irja.<\/p>\n

V enajstih dneh do 22. februarja je zdaj mo\u010dno oslabljena ledena gora prepotovala ve\u010d kot 700 kilometrov proti severovzhodu \u010dez ju\u017eni Atlantik, medtem ko so jo tokovi nosili vse dlje v tople vode. Povr\u0161inske temperature tam dosegajo okoli 10 stopinj Celzija, kar dramati\u010dno pospe\u0161i tajanje.<\/p>\n

“Vsak dan, ves dan, je v vse toplej\u0161i in toplej\u0161i vodi,” razlaga Shuman. “Podobno kot led v kozarcu \u2013 ne traja dolgo, da izgine.”<\/p>\n

Do 5. marca se je A23a skr\u010dila na vsega 180 kvadratnih kilometrov. Ko se bo povr\u0161ina zmanj\u0161ala na 70 kvadratnih kilometrov, jo bodo znanstveniki prenehali spremljati \u2013 in ta trenutek je zelo blizu. Adrian Luckman z Univerze v Swanseaju ocenjuje, da deli, ki so \u0161e preostali, ne bodo dolgo zdr\u017eali: “Vse sledi za A23a bodo verjetno izginile v nekaj tednih.”<\/p>\n

Oglas<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"Satelitski posnetki ka\u017eejo zadnje ostanke A23a. Foto: Reuters Kar je ostalo od A23a zdaj v toplej\u0161ih vodah precej…\n","protected":false},"author":2,"featured_media":17107,"comment_status":"","ping_status":"","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[12],"tags":[7852,5913,7853,62,37,58,60,38,89,90],"class_list":{"0":"post-17106","1":"post","2":"type-post","3":"status-publish","4":"format-standard","5":"has-post-thumbnail","7":"category-tehnologija","8":"tag-a23a","9":"tag-antarktika","10":"tag-ledena-gora","11":"tag-si","12":"tag-slovene","13":"tag-slovenia","14":"tag-slovenija","15":"tag-slovenscina","16":"tag-technology","17":"tag-tehnologija"},"share_on_mastodon":{"url":"https:\/\/pubeurope.com\/@si\/116188592405058163","error":""},"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/17106","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/users\/2"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=17106"}],"version-history":[{"count":0,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/17106\/revisions"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media\/17107"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=17106"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=17106"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=17106"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}