V \u010dasu mojega \u0161tudija na ljubljanski pravni fakulteti (PF) pred skoraj tremi desetletji ni bilo mnogo profesoric. Zato sem posebej hvale\u017ena, da se je takrat \u0161e izredna profesorica dr. Mirjam \u0160krk odlo\u010dila, da bo poleg odgovornega sodni\u0161kega mandata na ustavnem sodi\u0161\u010du z dopolnilnim delom izvajala dva izbirna predmeta v kurikulu PF, Mednarodno sosedsko pravo in Pravo morja, ki sem ju kot navdu\u0161enka nad mednarodnim pravom obiskovala tudi sama. Snov je znala pribli\u017eati na na\u010din, ki je spodbujal k nadaljnjemu raziskovanju. Dragocene so bile njene izku\u0161nje sodelovanja z In\u0161titutom za narodnostna vpra\u0161anja v Ljubljani, v meni pa so njena izvajanja \u0161e utrdila \u017eeljo po delovanju na podro\u010dju mednarodnega prava. Predvsem pa sem ji hvale\u017ena za vsa leta najinega strokovnega sodelovanja in njeno predanost na\u0161i katedri, na kateri je bila leta 1974 izvoljena v naziv asistentke, leta 1986 v naziv docentke, leta 1993 prvi\u010d v naziv izredne profesorice, nato pa leta 2005 v naziv redne profesorice za podro\u010dje mednarodnega javnega prava. Med letoma 2008 in 2010 je bila prodekanja za \u0161tudijske zadeve.<\/p>\n
Ob nedavnem slovesu zaslu\u017ene profesorice in nekdanje predstojnice katedre za mednarodno pravo ter In\u0161tituta za mednarodno pravo in mednarodne odnose (IMPMO) na PF danes mnogi \u010dutimo veliko praznino. Zapustila nam je bogat znanstveno-strokovni opus, njeni dose\u017eki in pomen njenega vplivnega dela na pravnem podro\u010dju v Sloveniji in mednarodnem prostoru bodo za vedno krasili njeno ime. Bli\u017enji bomo pogre\u0161ali tudi njeno izjemno \u010dlove\u0161ko toplino, \u010deprav morda za tiste, ki je niso imeli prilo\u017enosti pobli\u017eje spoznati, graciozno zamaskirano za videzom resne avtoritete. Z vsem srcem je bila predana svojemu poslanstvu in svojim bli\u017enjim. V zadnjih dneh prejemam \u0161tevilna so\u017ealna sporo\u010dila. Rde\u010da nit vseh je, kako zelo bodo pogre\u0161ali klepet z gospo profesorico, ki je bila v svetovljanskosti in radovednosti vedno dragocena sogovornica.<\/p>\n
Profesorica Mirjam \u0160krk je bila rojena 14. maja 1947 v Ljubljani. To\u010dno na ta dan je bila leto pozneje ustanovljena dr\u017eava Izrael. Zaradi \u0161tevilnih mednarodnopravnih vpra\u0161anj, povezanih s to dr\u017eavo od njene ustanovitve, sva se pred dobrim desetletjem odlo\u010dili, da bova skupaj obiskali to obmo\u010dje. K temu naju je dodatno spodbudilo dejstvo, da je tam slu\u017ebovala najina kolegica, veleposlanica Eva Tomi\u010d, ki je takrat vodila pisarno visokega komisariata za \u010dlovekove pravice Organizacije zdru\u017eenih narodov za Palestino. Na tem popotovanju po Izraelu, Palestini in Jordaniji se je kar iskrilo od vtisov in spoznanj, vklju\u010dno z izku\u0161njami zaprtih mejnih prehodov in podalj\u0161animi vo\u017enjami ter sre\u010danji z izraelsko vojsko. \u017delja po tem potovanju je dolgo tlela. Profesori\u010din dolgoletni kolega in moj mentor, tudi \u017eal pokojni zasl. prof. dr. Borut Bohte, je bil namre\u010d leta 1969 imenovan za \u010dlana odbora generalne skup\u0161\u010dine za ugotavljanje kr\u0161itev \u010dlovekovih pravic in humanitarnega prava s strani Izraela na palestinskih zasedenih ozemljih in nekaj \u010dasa tudi njegov predsednik, o \u010demer je ve\u010dkrat pripovedoval \u2013 a Izraela \u017eal nikoli ni mogel obiskati.<\/p>\n
Oceani in morja<\/p>\n
Mirjam \u0160krk se je po kon\u010dani osnovni \u0161oli in gimnaziji (klasi\u010dni oddelek) v Ljubljani vpisala na \u0161tudij prava na PF (1965\u20131970), eno \u0161tudijsko leto je kon\u010dala tudi na univerzi De Pauw v ameri\u0161ki zvezni dr\u017eavi Indiana na podlagi meduniverzitetnega sodelovanja med Univerzo v Ljubljani (UL) in Great Lakes Colleges Association (ZDA). Diplomirala je novembra 1970, za seminarsko nalogo OZN in pravni problemi miroljubnega izkori\u0161\u010danja morskega dna zunaj epikontinentalnega pasu s stali\u0161\u010da ZDA je prejela nagrado Dru\u0161tva za Zdru\u017eene narode za Slovenijo. Prav pravo morja je bilo morda njena najve\u010dja strast, saj je na tem podro\u010dju leta 1976 na PF obranila magistrsko nalogo Izklju\u010dna ekonomska cona, leta 1984 pa doktorsko disertacijo Pravna narava skupne dedi\u0161\u010dine \u010dlove\u0161tva v pomorskem mednarodnem pravu ter pridobila akademski naziv doktorice pravnih znanosti. Ob tem je treba izpostaviti, da so to bila pionirska leta za raziskovanje tega podro\u010dja, saj so prav v tistem \u010dasu potekala zgodovinska pogajanja za sklenitev t. i. ustave oceanov in morij, tj. Konvencije Zdru\u017eenih narodov za pravo morja (znane tudi kot konvencija Unclos), ki je bila sprejeta na Jamajki leta 1982. Danes je glavni pogodbeni vir in pravni temelj za re\u0161evanje vseh sporov na podro\u010dju prava morja, vklju\u010dno s slovensko-hrva\u0161kim, v katerem je profesorica med letoma 2011 in 2017 delovala kot agentka Slovenije v arbitra\u017enem sporu med Republiko Slovenijo in Republiko Hrva\u0161ko glede dr\u017eavne meje.<\/p>\n
Profesorica je delovala tudi v pravosodju. Leta 1972 je z odliko opravila pravosodni izpit, med letoma 1970 in 1972 je bila pripravnica na ljubljanskem okro\u017enem javnem to\u017eilstvu, leta 1998 je bila izvoljena za ustavno sodnico, med letoma 2005 in 2008 je bila podpredsednica ustavnega sodi\u0161\u010da. Na ustavnem sodi\u0161\u010du se je kot pomembna pokazala tudi njena ekspertiza na podro\u010dju virov mednarodnega prava, saj so ti po slovenski ustavi pomemben pravni vir, nadrejen slovenski zakonodaji.<\/p>\n
Zaslu\u017ena profesorica dr. Mirjam \u0160krk je desetletja generacijam \u0161tudentov predajala bogato znanje in izku\u0161nje na vseh stopnjah \u0161tudija na svoji almi mater, pravni fakulteti, pa tudi na drugih fakultetah, na katerih je ob\u010dasno gostovala. Pou\u010devala je temeljni predmet Mednarodno pravo, pa tudi \u0161tevilne druge predmete mednarodnopravnega podro\u010dja (Mednarodno sosedsko pravo, Pravo morja, Mednarodne organizacije, Mirno re\u0161evanje sporov, Pravo mednarodnih pogodb, Mednarodnopravna za\u0161\u010dita \u010dlovekovih pravic in problematika manj\u0161in in Mednarodno kazensko pravosodje), bila je mentorica sedmim doktorandom, eno doktorandko je somentoririala s prof. dr. Danilom T\u00fcrkom. Upokojila se je leta 2016 in senat UL ji je \u017ee istega leta podelil naslov zaslu\u017ene profesorice. Kljub upokojitvi je kot predavateljica in mentorica \u0161tudentskih del na vseh stopnjah \u0161tudija \u0161e naprej sodelovala s PF.<\/p>\n
Njena ekspertiza in bogate izku\u0161nje so bile prepoznavne v tujini. Bila je vabljena predavateljica na \u0161tudijih v tujini, zlasti na jadranskem obmo\u010dju, v \u0161tudijskem letu 1999\/2000 je bila tudi gostujo\u010da predavateljica na dodiplomskem in podiplomskem \u0161tudiju pri predmetu Mednarodno javno pravo na zagreb\u0161ki pravni fakulteti, med drugim je leta 2000 kot vabljena predavateljica gostovala na Diplomatski akademiji na Dunaju na temo The International Criminal Court and Its Prospects for the Future, kar je bilo posebej dragoceno, saj je leta 1998 kot \u010dlanica slovenske delegacije in \u010dlanica (izvolitev s strani konference) redakcijskega odbora sodelovala na diplomatski konferenci za sprejetje rimskega statuta, s katerim je bilo ustanovljeno mednarodno kazensko sodi\u0161\u010de.<\/p>\n
Svetovalka, izvedenka<\/p>\n
Bila je arbitra sodi\u0161\u010da za spravo in arbitra\u017eo Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi (Ovse) in nadomestna \u010dlanica urada sodi\u0161\u010da za spravo in arbitra\u017eo Ovse (\u017deneva, \u0160vica, 1995\u20132007) ter konciliatorka tega sodi\u0161\u010da. Dva mandata (2005\u20132017) je bila \u010dlanica haa\u0161kega arbitra\u017enega sodi\u0161\u010da (PCA).<\/p>\n
Za uveljavljanje podro\u010dja mednarodnega prava v Sloveniji in prepoznavnost dela slovenskih strokovnjakov v tujini si je prizadevala tudi kot dolgoletna (2008\u20132016) predsednica Dru\u0161tva za mednarodno pravo za Slovenijo, ki je \u010dlan mednarodnega Zdru\u017eenja za mednarodno pravo (International Law Aassociation \u2013 ILA), ter \u010dlanica odbora za nasledstvo dr\u017eav ILA. Med letoma 1992 in 2007 je predsedovala Dru\u0161tvu za Zdru\u017eene narode za Slovenijo.<\/p>\n
Njena vztrajna prizadevanja za kakovostne objave na podro\u010dju mednarodnega prava so vodila njeno odlo\u010ditev, da tudi po upokojitvi ostane \u010dlanica uredni\u0161kega odbora revije Pravnik in njena podro\u010dna recenzentka za mednarodno pravo ter \u010dlanica uredni\u0161kega odbora zbirke Mednarodno pravo pri ministrstvu za zunanje in evropske zadeve.<\/p>\n
Poleg predanega akademskega dela je profesorica strokovno sodelovala z ve\u010d dr\u017eavnimi organi in telesi nekdanje Jugoslavije in samostojne Slovenije. Omeniti velja, da je bila med letoma 1987 in 1991 \u010dlanica sveta za mednarodnopravna vpra\u0161anja zveznega sekretariata za zunanje zadeve v Beogradu, nato od leta 1991 do 1996 \u010dlanica sveta za mednarodne odnose zunanjega ministra Republike Slovenije. V letih 1991 in 1992 je svetovala predsedniku in predsedstvu RS ter sodelovala pri pripravi slovenskih stali\u0161\u010d za (mirovno) konferenco o (nekdanji) Jugoslaviji in memorandumov Republike Slovenije na vpra\u0161anja arbitra\u017ene komisije konference o Jugoslaviji (\u00bbBadinterjeva arbitra\u017ea\u00ab).<\/p>\n
V letih 1992 in 1993 je bila soavtorica osnutkov slovenskih memorandumov za arbitra\u017ena mnenja \u0161t. 11 do \u0161t. 15 arbitra\u017ene komisije konference za Jugoslavijo. Nato je bila od leta 1992 do 1998 \u010dlanica slovenske pogajalske skupine za vpra\u0161anja nasledstva nekdanje SFRJ, po izvolitvi za ustavno sodnico kot zunanja neodvisna strokovnjakinja (2001). Med letoma 1992 in 1998 je bila \u010dlanica ekspertne pogajalske skupine me\u0161ane diplomatske komisije za dolo\u010ditev in ozna\u010ditev dr\u017eavne meje med Slovenijo in Hrva\u0161ko. Med letoma 1992 in 1999 ter leta 2002 je bila \u010dlanica slovenske delegacije na rednem zasedanju generalne skup\u0161\u010dine ZN v New Yorku v \u0161estem, pravnem odboru.<\/p>\n
Med letoma 1994 in 1998 je bila \u010dlanica vladne strokovne skupine za redakcijo prevodov mednarodnih aktov, ki so objavljeni v uradnem listu.<\/p>\n
Trajen zgled<\/p>\n
Bila je tudi \u010dlanica svetovalne skupine pravnih strokovnjakov ministrstev za zunanje zadeve in finance za pripravo osnutka zakona o popla\u010dilu hrva\u0161kih in BiH var\u010devalcev nekdanje Ljubljanske banke ter pripravo slovenskega zagovora v zadevi Slovenija proti Hrva\u0161ki pred evropskim sodi\u0161\u010dem za \u010dlovekove pravice. Predsedovala je stalni avtonomni strokovni komisiji ministrstva za zunanje in evropske zadeve za pripravo mnenj o usposobljenosti nepoklicnih kandidatov za vodenje diplomatskih in konzularnih predstavni\u0161tev (do julija 2023).<\/p>\n
Njen znanstveni opus se\u017ee na vsa temeljna podro\u010dja mednarodnega prava, pri \u010demer se je posebej posve\u010dala pravu morja, varstvu manj\u0161in in \u010dlovekovih pravic, pravu mednarodnih pogodb, nasledstvu (sukcesiji), varstvu okolja, mednarodnemu kazenskemu pravu in odnosu med mednarodnim pravnim redom ter notranjim pravom. O njenih prispevkih k znanosti mednarodnega prava sem iz\u010drpno pisala ob profesori\u010dini sedemdesetletnici (Vasilka Sancin, Zasl. prof. dr. Mirjam Marjeta \u0160krk: ob sedemdesetletnici. Zbornik znanstvenih razprav, 2017).<\/p>\n
Zasl. prof. dr. Mirjam \u0160krk je v bogati karieri znatno pripomogla k razvoju mednarodnopravne znanosti in prepoznavi pomena mednarodnega prava pri delovanju dr\u017eave v doma\u010dem prostoru in na mednarodnem parketu. Svoje znanje in izku\u0161nje je skozi ve\u010d desetletij prena\u0161ala na \u0161tudente PF, kolege na katedri za mednarodno pravo in IMPMO ter ne nazadnje na \u010dlane stanovskih dru\u0161tev ter zainteresirano javnost, ki jo je imela prilo\u017enost spremljati skozi njeno vplivno in ob\u010dudovanja vredno poklicno pot.<\/p>\n
Ob strokovni veli\u010dini jo bomo ohranili v spominu kot sr\u010dno, spo\u0161tljivo in plemenito osebo, ki je znala prisluhniti, svetovati in povezovati ljudi. Z njo je bilo vedno prijetno spregovoriti \u2013 vsak pogovor je tekel naravno, lahkotno in z medsebojnim spo\u0161tovanjem. Odlikovala sta jo pretanjen smisel za humor in iskrena empatija, zaradi katerih je znala ljudi opogumiti in jim vliti ob\u010dutek, da so sli\u0161ani in razumljeni.<\/p>\n
Njena modrost, integriteta in \u010dlove\u010dnost bodo ostale trajen zgled za prihodnost. Njena zapu\u0161\u010dina bo \u017eivela v njenem delu, vrednotah, ki jih je vztrajno zastopala, in vseh, ki smo imeli \u010dast in privilegij sodelovati z njo.<\/p>\n
Iskreno so\u017ealje njeni dru\u017eini, prijateljem in vsem, ki so jo imeli radi.<\/p>\n
Draga Mirjam, po\u010divaj v miru. Vita enim mortuorum in memoria est posita vivorum. \u017divljenje umrlih je polo\u017eeno v spomin \u017eivih (Cicero).<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"V \u010dasu mojega \u0161tudija na ljubljanski pravni fakulteti (PF) pred skoraj tremi desetletji ni bilo mnogo profesoric. Zato…\n","protected":false},"author":2,"featured_media":171266,"comment_status":"","ping_status":"","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":"","_share_on_mastodon":"0"},"categories":[8],"tags":[8613,8745,438,4927,42219,37,38,64,63,2502,7151],"class_list":["post-171265","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","category-svet","tag-arbitraza","tag-clovekove-pravice","tag-diplomacija","tag-mednarodno-pravo","tag-mirjam-skrk","tag-slovene","tag-slovenscina","tag-svet","tag-world","tag-zdruzeni-narodi","tag-zunanja-politika"],"share_on_mastodon":{"url":"https:\/\/pubeurope.com\/@si\/116987851341624159","error":""},"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/171265","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/users\/2"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=171265"}],"version-history":[{"count":0,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/171265\/revisions"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media\/171266"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=171265"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=171265"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=171265"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}