{"id":171492,"date":"2026-07-27T04:09:14","date_gmt":"2026-07-27T04:09:14","guid":{"rendered":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/171492\/"},"modified":"2026-07-27T04:09:14","modified_gmt":"2026-07-27T04:09:14","slug":"tak-bo-rebalans-proracuna-skandalozna-javnofinancna-zapuscina-zapravljive-golobove-vlade","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/171492\/","title":{"rendered":"Tak bo rebalans prora\u010duna! \u0160kandalozna javnofinan\u010dna zapu\u0161\u010dina zapravljive Golobove vlade"},"content":{"rendered":"

Slovenija se nahaja na pomembni prelomni to\u010dki javnih financ. Po ocenah nove vlade pod vodstvom Janeza Jan\u0161e in Fiskalnega sveta je prej\u0161nja vlada Roberta Goloba dovolila preveliko in nevzdr\u017eno rast porabe, kar je ustvarilo resno prora\u010dunsko luknjo in ogrozilo dolgoro\u010dno vzdr\u017enost javnih financ. Stanje zahteva hitro, a premi\u0161ljeno ukrepanje. <\/p>\n

Nova vlada zato pripravlja rebalans prora\u010duna za leto 2026, s katerim \u017eeli vrniti javne finance v za\u010drtane okvire \u2013 predvsem z nadzorom izdatkov, brez uvajanja novih davkov. Natan\u010dnej\u0161i predlog rebalansa bo pripravljen v prihodnjih tednih, sprejetje v dr\u017eavnem zboru je napovedano za september 2026.<\/p>\n

V mandatu 2022\u20132026 je Golobova vlada izvedla obse\u017eno pla\u010dno reformo v javnem sektorju, \u010de temu sploh lahko tako re\u010demo (v bistvu je mo\u010dno pove\u010dala pla\u010de), ter znatno povi\u0161ala socialne transferje in subvencije. Izdatki so rasli bistveno hitreje od prihodkov, kar je ustvarilo kumulativni strukturni primanjkljaj, ki so ga pokrili z novim, dodatnim zadol\u017eevanjem.<\/p>\n

\"\"(Grafika: revija Demokracija)<\/p>\n

Golobova zapu\u0161\u010dina: hitra rast odhodkov in groze\u010di primanjkljaj<\/p>\n

Primanjkljaj v letu 2026 se pove\u010duje hitreje, kot je bilo na\u010drtovano, predvsem zaradi mo\u010dne rasti odhodkov. V prvih petih mesecih leto\u0161njega leta \u2013 \u0161e v \u010dasu vlade Roberta Goloba \u2013 so se odhodki konsolidirane bilance javnih financ pove\u010dali za 1,5 milijarde evrov glede na enako obdobje lani. To predstavlja pribli\u017eno 16-odstotno medletno rast, kar je izjemno visoka \u0161tevilka. Posebej izstopa poraba na ministrstvih, ki je bila za kar 980 milijonov evrov vi\u0161ja kot v enakem obdobju leta 2025.<\/p>\n

Glavni razlogi segajo v odlo\u010ditve Golobove vlade od leta 2022: obse\u017ena reforma pla\u010dnega sistema v javnem sektorju (s postopnimi povi\u0161anji, ki so v nekaj letih v povpre\u010dju presegla 19 odstotkov), uvedba novih socialnih dodatkov, dodatnih nagrad in socialnih transferjev ter javna naro\u010dila. Golobova vlada je izdatke sistemati\u010dno pove\u010devala, kar je privedlo do strukturnega primanjkljaja. Fiskalni svet pa je ve\u010dkrat opozoril, da tak\u0161na politika ni bila skladna z evropskimi fiskalnimi pravili in da je rast izdatkov presegla rast prihodkov za ve\u010d odstotnih to\u010dk letno.<\/p>\n

Lani je bil primanjkljaj konsolidirane bilance javnih financ 2,5 odstotka BDP oziroma pribli\u017eno 1,77 milijarde evrov. Letos grozi, da bo presegel 3 odstotke BDP, nekatere ocene pa govorijo celo o pribli\u017eno 3,5 odstotka. Tak\u0161en primanjkljaj bi pomenil kr\u0161itev maastrichtskih meril in tveganje spro\u017eitve postopka prese\u017enega primanjkljaja (EDP) na ravni Evropske unije.<\/p>\n

\"\"Nova vlada pod vodstvom Janeza Jan\u0161e namerava z rebalansom dr\u017eavnega prora\u010duna vrniti javne finance v za\u010drtane okvire z nadzorom nad porabo in brez uvajanja novih davkov. (Fotomonta\u017ea: revija Demokracija)<\/p>\n

Vi\u0161ji primanjkljaj, ki je rezultat politik 2022\u20132026, neposredno vpliva tudi na stro\u0161ke obresti, ki so se v zadnjih dveh letih \u017ee pove\u010dali za ve\u010d deset milijonov evrov letno. Primanjkljaj so namre\u010d financirali z dodatnim zadol\u017eevanjem. Vi\u0161ji stro\u0161ki zadol\u017eevanja pa zmanj\u0161ujejo manevrski prostor za investicije, zdravstvo, izobra\u017eevanje in socialo ter odzive na morebitne nove \u0161oke.<\/p>\n

Stro\u0161ki za obresti ve\u010d kot podvojeni<\/p>\n

Konec leta 2025 je bruto javni dolg zna\u0161al 46,324 milijarde evrov. V prvem \u010detrtletju 2026 je zna\u0161al 46,315 milijarde evrov, konec maja 2026 pa glede na ocene 46,7 milijarde evrov. Za primerjavo: konec leta 2022 je bruto javni dolg zna\u0161al 41,244 milijarde evrov. V \u010dasu Golobove vlade se je bruto javni dolg pove\u010dal za okoli 5,07 milijarde evrov ali za 12,3 odstotka.<\/p>\n

Za obresti smo leta 2022 pla\u010dali okoli 450 milijonov evrov, v letu 2025 pa \u017ee okoli 750 milijonov evrov (1 odstotek BDP). V letu 2026 naj bi bilo teh stro\u0161kov okoli 950 milijonov evrov ali 1,3 odstotka BDP. Brez rebalansa dr\u017eavnega prora\u010duna pa bi ta znesek letos lahko celo presegel milijardo evrov. Za primerjavo: letni stro\u0161ki za odstotek vi\u0161ji javni dolg zna\u0161ajo od 40 do 50 milijonov evrov.<\/p>\n

Podatki ka\u017eejo, da so stro\u0161ki obresti v zadnjih dveh letih (2024\u20132026) narasli za ve\u010d deset milijonov evrov letno; razlog je postopna rast dolga, vi\u0161je pa so bile tudi obrestne mere Evropske centralne banke. V prvih petih mesecih 2026, v \u010dasu Golobove vlade (ta je od\u0161la s 1. junijem 2026), pa so bili stro\u0161ki \u017ee opazno vi\u0161ji kot v enakem obdobju 2025.<\/p>\n

Ugotovitve Fiskalnega sveta <\/p>\n

Fiskalni svet v svoji Mese\u010dni informaciji za julij 2026 opozarja, da so javne finance brez odlo\u010dnega ukrepanja nevzdr\u017ene. Posebej kriti\u010dni so do fiskalne politike Golobove vlade v obdobju 2022\u20132026, ki je po njihovem mnenju vodila v odstopanje od pravil o rasti neto izdatkov in zo\u017eila manevrski prostor za prihodnje krize.<\/p>\n

Po njihovih ocenah se je Slovenija oddaljevala od fiskalnih pravil EU in lastnih zavez iz srednjero\u010dnega fiskalno-strukturnega na\u010drta. Rast izdatkov v letu 2025 in za\u010detku leta 2026 je bila prevelika in ni bila ustrezno kompenzirana z rastjo prihodkov.<\/p>\n

Fiskalni svet poudarja, da je fiskalna politika prej\u0161nje vlade v letu 2025 ocenjena kot neustrezna. Posledica je izjemno visoka rast izdatkov, ki Slovenijo oddaljuje od trajnostne poti. Brez ukrepov se bo primanjkljaj v prihodnjih letih \u0161e poglabljal, kar bi ogrozilo tudi doseganje ciljev iz novega evropskega fiskalnega okvira (ki zahteva postopno zmanj\u0161evanje strukturnega primanjkljaja in nadzor rasti neto izdatkov).<\/p>\n

Strokovnjaki Fiskalnega sveta opozarjajo tudi na omejen manevrski prostor za prihodnje ukrepanje \u2013 kljub pokojninski reformi in drugim ukrepom ostaja dolgoro\u010dna vzdr\u017enost pod pritiskom staranja prebivalstva in drugih strukturnih izzivov.<\/p>\n

\"\"Mag. Andrej \u0160ircelj, novi minister za finance: \u00bbPrevzeli smo zahtevno dedi\u0161\u010dino. Rast izdatkov v prvih mesecih leta je bila enormna in nevzdr\u017ena. Na\u0161a naloga je, da hitro in odgovorno ukrepamo. Rebalans bo usmerjen v nadzor porabe, optimizacijo javnih naro\u010dil in vra\u010danje k fiskalni disciplini. Brez novih davkov. Cilj je, da primanjkljaj spravimo pod 3 odstotke BDP, da nominalni javni dolg ostane stabilen in da je Slovenija zanesljiv partner v evropskem fiskalnem okviru. Hkrati bomo ohranili vlaganja v prihodnost \u2013 zlasti prek evropskih sredstev.\u00ab (Foto: Polona Avanzo)<\/p>\n

Katastrofalno \u010drpanje evropskih sredstev<\/p>\n

Evropska sredstva predstavljajo pomemben del javnih nalo\u017eb, vendar je stanje kriti\u010dno zaradi zamud v mandatu 2022\u20132026. Slovenija je iz mehanizma za okrevanje in odpornost (RRF) do aprila 2026 prejela 82,7 odstotka dodeljenih sredstev, rok za popolno izpolnitev mejnikov pa je konec leta 2026. Del sredstev je ogro\u017een zaradi po\u010dasnega javnega naro\u010danja, administrativnih ovir in pomanjkanja usklajenosti med ministrstvi v \u010dasu prej\u0161nje vlade. \u010ce se izvajanje ne bo pospe\u0161ilo, obstaja realno tveganje za izgubo dela evropskega denarja.<\/p>\n

Pri izvajanju kohezijske politike 2021\u20132027 je \u010drpanje v nekaterih skladih zaostalo zaradi neu\u010dinkovitega upravljanja v letih 2022\u20132025. Prej\u0161nja vlada ni dovolj hitro odpravila ozkih grl \u2013 med drugim pri kadrovskih zmogljivostih in digitalizaciji postopkov \u2013, kar zdaj ogro\u017ea pravo\u010dasno \u010drpanje in lahko vodi do prerazporeditve ali vra\u010dila sredstev v Bruselj.<\/p>\n

Nova vlada vidi v hitrej\u0161em in u\u010dinkovitej\u0161em \u010drpanju klju\u010dno prilo\u017enost za ohranjanje visoke ravni javnih investicij brez dodatnega pritiska na prora\u010dun. Vendar bo rebalans moral vklju\u010devati tudi stro\u017eji pregled in morebitno preusmeritev ogro\u017eenih projektov, da se izogne izgubi sredstev. Brez odlo\u010dnega ukrepanja bi lahko zamude dodatno poslab\u0161ale javnofinan\u010dno sliko in zmanj\u0161ale manevrski prostor za doma\u010de investicije.<\/p>\n

V rebalansu bo zato nujen revizijski pregled vseh EU-projektov iz obdobja Golobove vlade.<\/p>\n

\"\"Prof. dr. Matej Lahovnik, ekonomist in nekdanji minister: \u00bbJavne finance so se v preteklem obdobju oddaljile od vzdr\u017enosti. Rast pla\u010d v javnem sektorju je bila v dolo\u010denem delu upravi\u010dena, a v celoti pretirana in ni bila dovolj usklajena z rastjo produktivnosti in prihodkov. Rebalans je nujen in pravo\u010dasen korak. Pomembno bo, da ukrepi ne bodo preve\u010d enostranski in da bodo ohranjene klju\u010dne investicije ter socialna varnost, hkrati pa stabiliziran nominalni dolg. Dolgoro\u010dno pa Slovenija potrebuje tudi strukturne reforme, ki bodo zmanj\u0161ale pritisk na javne finance zaradi staranja prebivalstva.\u00ab (Foto: STA)<\/p>\n

Priprave nove vlade na rebalans prora\u010duna za 2026<\/p>\n

Nova vlada pod vodstvom Janeza Jan\u0161e je rebalans napovedala \u017ee kmalu po prevzemu oblasti junija 2026. Glavni cilji so zmanj\u0161ati rast odhodkov na vzdr\u017eno raven, spraviti primanjkljaj pod 3 odstotke BDP, spo\u0161tovati evropska fiskalna pravila in lastne zaveze, ohraniti visoko raven investicij, zlasti tistih, ki so sofinancirane z EU-sredstvi, ter stabilizirati nominalni javni dolg.<\/p>\n

Na\u010drtovani prihranki bodo predvsem na izdatkovni strani \u2013 med drugim pri neu\u010dinkovitih javnih naro\u010dilih (npr. medicinska oprema). Nova vlada ne na\u010drtuje novih davkov.<\/p>\n

Nekatera ministrstva \u017ee ukrepajo preventivno (npr. ministrstvo za kulturo je pozvalo k za\u010dasni ustavitvi zahtevkov).<\/p>\n

Analiza in mo\u017eni u\u010dinki rebalansa<\/p>\n

Rebalans ne bo enostaven. Zmanj\u0161anje rasti odhodkov zahteva pregled vseh prora\u010dunskih postavk, zaustavitev ali prelo\u017eitev manj prioritetnih projektov in stro\u017eji nadzor nad javnimi naro\u010dili. Hkrati pa bo omogo\u010dilo ohranitev zaupanja finan\u010dnih trgov, ni\u017eje obrestne mere za zadol\u017eevanje in stabilizacijo nominalnega javnega dolga.<\/p>\n

Strokovnjaki opozarjajo, da preveliko zategovanje ne bi smelo ogroziti gospodarske rasti (projekcije za 2026 so med 1,9 in 2,3 odstotka). Zato bo klju\u010dno uravnote\u017eeno ukrepanje: rezanje neu\u010dinkovitih izdatkov ob hkratnem ohranjanju in celo pospe\u0161evanju investicij, financiranih z EU-sredstvi.<\/p>\n

Z rebalansom pa bo Slovenija med drugim izpolnila evropske zaveze, se izognila postopku prese\u017enega primanjkljaja in ustvarila pogoje za dolgoro\u010dno stabilnost javnega dolga.<\/p>\n

Nova vlada: fiskalna disciplina, nadzor izdatkov, brez novih davkov<\/p>\n

Nova vlada ima jasen na\u010drt: vrniti fiskalno disciplino z nadzorom izdatkov, brez novih davkov in s poudarkom na u\u010dinkoviti porabi evropskih sredstev. Rebalans, ki naj bi bil sprejet septembra, bo prvi konkreten korak v to smer in klju\u010den za stabilizacijo nominalnega javnega dolga.<\/p>\n

Uspeh bo odvisen od hitrosti in kakovosti priprav, sodelovanja vseh dele\u017enikov ter sposobnosti, da se ohranijo nalo\u017ebe v prihodnost.<\/p>\n

Vida Kocjan<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"Slovenija se nahaja na pomembni prelomni to\u010dki javnih financ. Po ocenah nove vlade pod vodstvom Janeza Jan\u0161e in…\n","protected":false},"author":2,"featured_media":171493,"comment_status":"","ping_status":"","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":"","_share_on_mastodon":"0"},"categories":[6],"tags":[16689,43424,51,2089,13908,59,61,62,37,58,60,38,33191],"class_list":["post-171492","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","category-slovenija","tag-ekonomska-politika","tag-financni-primanjkljaj","tag-janez-jansa","tag-proracun","tag-rebalans","tag-republic-of-slovenia","tag-republika-slovenija","tag-si","tag-slovene","tag-slovenia","tag-slovenija","tag-slovenscina","tag-vlada-rs"],"share_on_mastodon":{"url":"https:\/\/pubeurope.com\/@si\/116989982803862110","error":""},"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/171492","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/users\/2"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=171492"}],"version-history":[{"count":0,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/171492\/revisions"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media\/171493"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=171492"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=171492"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=171492"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}