![\"\"](\"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-content\/uploads\/2026\/07\/26_4_romana_tomc_FOTO_Evropski_parlament-1-300x193.jpg\")
Romana Tomc (foto: Evropski parlament)<\/p>\nPi\u0161e: Vida Kocjan<\/p>\n
Evropska unija je na razpotju. Vojna na evropskih tleh, nezakonite migracije, izguba konkuren\u010dnosti, tehnolo\u0161ka tekma med Zdru\u017eenimi dr\u017eavami Amerike in Kitajsko ter demografski izzivi odpirajo vpra\u0161anje, kak\u0161na bo Evropa prihodnosti. Ali zna Evropska ljudska stranka (EPP), najve\u010dja politi\u010dna sila v Evropskem parlamentu, odgovoriti na te spremembe? Je pripravljena priznati tudi lastne napake? In zakaj je za Slovenijo pomembno, da ostane del njenega odlo\u010danja? O tem smo se pogovarjali s podpredsednico Evropske ljudske stranke Romano Tomc.<\/p>\n
Romana Tomc sodi med najbolj prepoznavne slovenske politi\u010darke na evropskem prizori\u0161\u010du. Je podpredsednica Evropske ljudske stranke (EPP), najve\u010dje politi\u010dne dru\u017eine v Evropski uniji, in podpredsednica Slovenske demokratske stranke (SDS). \u017de ve\u010d mandatov je poslanka v Evropskem parlamentu, kjer deluje predvsem na podro\u010dju zaposlovanja, socialne politike, konkuren\u010dnosti in demografskih izzivov. Je tudi sopredsedujo\u010da medskupini Evropskega parlamenta za demografijo, ki si prizadeva, da bi demografske spremembe postale ena osrednjih prioritet evropskih politik. Kot \u010dlanica vodstva EPP sodeluje pri oblikovanju stali\u0161\u010d najve\u010dje politi\u010dne skupine v Evropskem parlamentu ter pri usklajevanju politik z voditelji dr\u017eav in vlad, evropskimi komisarji ter poslanci iz dr\u017eav \u010dlanic.<\/p>\n
DEMOKRACIJA: Spo\u0161tovana gospa Tomc, \u010de bi vas danes nekdo vpra\u0161al, v kak\u0161nem stanju je Evropa, kaj bi odgovorili?<\/p>\n
Romana Tomc: Evropa se danes ne soo\u010da le z gospodarskimi ali politi\u010dnimi izzivi. Soo\u010da se tudi s krizo samozavesti.<\/p>\n
Predolgo smo \u017eiveli v prepri\u010danju, da bodo mir, gospodarska rast in tehnolo\u0161ki napredek nekaj samoumevnega. Medtem pa se je svet spremenil. Kitajska je postala gospodarska velesila, ZDA vlagajo ogromna sredstva v razvoj in umetno inteligenco, Rusija je z agresijo na Ukrajino pokazala, da mir ni zagotovljen, migracijski pritiski pa so razkrili, da Evropa ni bila dovolj pripravljena za\u0161\u010dititi svojih zunanjih meja.<\/p>\n
Toda Evropa ima \u0161e vedno izjemne prednosti. Imamo znanje, ustvarjalnost, mo\u010dno gospodarstvo, demokrati\u010dne institucije in bogato kulturno dedi\u0161\u010dino.<\/p>\n
Zato nisem pesimistka. Sem pa prepri\u010dana, da ne bomo mogli izkoristiti tega potenciala, \u010de ne bomo verjeli vase. Zdi se, kot da smo malo v \u0161oku in izgubljeni. Kar naprej neki predlogi, s katerimi \u017eelimo kaznovati druge, namesto da bi spodbudili svoje potenciale. Ta obrat v razmi\u0161ljanju je po mojem mnenju najpomembnej\u0161a naloga naslednjih let.<\/p>\n
Veliko ljudi meni, da je prav EPP odgovorna za dana\u0161nje stanje Evrope, ki ni ro\u017enato. Kako odgovarjate na to?<\/p>\n
Ta o\u010ditek pogosto sli\u0161im. Nisem med tistimi, ki za vsako ceno zagovarjajo vse odlo\u010ditve iz preteklosti. Tudi sama na predsedstvu EPP ve\u010dkrat opozorim, da si ne smemo zatiskati o\u010di pred upravi\u010denimi kritikami. In da bodo ljudje cenili, \u010de bomo sposobni kdaj priznati tudi svoje napake. Brez nepotrebne vzvi\u0161enosti.<\/p>\n
Smo najve\u010dja politi\u010dna dru\u017eina v Evropi in zato nosimo svoj del odgovornosti. Tega ne zanikamo.<\/p>\n
Treba pa je razumeti tudi, kako deluje Evropska unija. Evropske politike niso delo ene same politi\u010dne skupine. Vsaka odlo\u010ditev je zato rezultat kompromisov.<\/p>\n
Najve\u010dja napaka bi bila, \u010de bi danes trdili, da je bilo vse narejeno prav. Ni bilo.<\/p>\n
Odgovorna politika mora znati biti kriti\u010dna tudi do svojih odlo\u010ditev in jih po potrebi tudi popraviti. V tem vidim tudi najve\u010djo razliko med EPP in mnogimi drugimi strankami. Ideologija vztraja pri svojih odgovorih, tudi ko se svet spremeni. Odgovorna politika pa zna priznati, da okoli\u0161\u010dine niso ve\u010d enake kot pred desetimi leti.<\/p>\n
Ali to pomeni, da se EPP spreminja?<\/p>\n
Da. To je \u010dutiti vsak dan. Na\u0161e vrednote ostajajo enake: svoboda posameznika, odgovornost, socialno-tr\u017eno gospodarstvo, subsidiarnost, demokracija, vladavina prava ter spo\u0161tovanje \u010dlovekovega dostojanstva, dru\u017eine in skupnosti. Spreminja pa se zavedanje glede prioritet.<\/p>\n
Danes veliko ve\u010d pozornosti namenjamo konkuren\u010dnosti evropskega gospodarstva, mo\u010dni industriji, varnim mejam, cenovno dostopni energiji, umetni inteligenci in zmanj\u0161anju birokracije.<\/p>\n
Ne, EPP ne spreminja svojih vrednot. Da, EPP spreminja odgovore na nove izzive.<\/p>\n
Ali je EPP kljub vzponu novih politi\u010dnih sil \u0161e vedno najmo\u010dnej\u0161a politi\u010dna skupina v Evropi?<\/p>\n
\u010ce govorimo o Evropi kot celoti, nedvomno. Druga\u010dna pa je slika v posameznih dr\u017eavah. Politi\u010dni prostor se spreminja in ponekod pridobivajo podporo nove politi\u010dne sile. Volivci kaznujejo neu\u010dinkovitost in polagajo upe v tiste, ki obljubljajo spremembe. To je demokracija. Problem je, \u010de so obljube prazne. Opozarjati na te\u017eave in biti glasen je pomembno. Ni pa dovolj.<\/p>\n
Evropska unija ni dr\u017eava z eno vlado in eno parlamentarno ve\u010dino. Sestavlja jo sedemindvajset dr\u017eav z razli\u010dnimi politi\u010dnimi tradicijami in razli\u010dnimi nacionalnimi interesi. \u010ce \u017eeli\u0161 v tak\u0161nem okolju spreminjati Evropo, potrebuje\u0161 nekaj ve\u010d od populizma.<\/p>\n
Znati mora\u0161 pripraviti dobre ukrepe, poiskati ve\u010dino, sklepati kompromise in na koncu prevzeti odgovornost za sprejete odlo\u010ditve. EPP vse to zna in zmore. Zato ostaja osrednja politi\u010dna sila v Evropi.<\/p>\n
Romana Tomc (foto: Evropski parlament)<\/p>\n
Zakaj je za SDS pomembno, da ostane del Evropske ljudske stranke?<\/p>\n
Ker lahko samo tako u\u010dinkovito vpliva na evropske odlo\u010ditve. Evropska ljudska stranka je najve\u010dja politi\u010dna skupina v Evropskem parlamentu in najmo\u010dnej\u0161a politi\u010dna skupnost v Evropi. Tu se oblikujejo glavne politi\u010dne usmeritve in sprejemajo najpomembnej\u0161e evropske politike.<\/p>\n
To seveda ne pomeni, da se moramo znotraj EPP vedno z vsem strinjati. Nasprotno. Kresanje mnenj je za\u017eeleno, saj prina\u0161a bolj\u0161e re\u0161itve. Ne nazadnje prina\u0161a tudi spo\u0161tovanje. Biti tiho ni vrlina. Tudi sama sem ve\u010dkrat kriti\u010dna do posameznih predlogov, ki so na mizi v EPP. Toda \u010de \u017eeli\u0161 stvari spremeniti, jih veliko la\u017eje spreminjamo od znotraj kot od zunaj.<\/p>\n
Menim, da je najla\u017eje, vendar tudi najbolj zavr\u017eno, ru\u0161iti neko skupnost od znotraj. Te\u017eje, vendar bolj po\u0161teno, se je truditi, da bi bila ta skupnost bolj\u0161a. Zdi se mi prav, da smo kriti\u010dni in zahtevni, ampak tudi konstruktivni. Da smo graditelji, ne ru\u0161itelji.<\/p>\n
Politike ne presojam po tem, kako glasna je, ampak po tem, koliko dose\u017ee. Prepri\u010dana sem, da SDS v EPP lahko dose\u017ee najve\u010d.<\/p>\n
Kako pomembno je, da ima Slovenija predsednika vlade, ki je del Evropske ljudske stranke?<\/p>\n
Zelo pomembno. Evropska politika ne temelji le na uradnih sre\u010danjih, ampak predvsem na zaupanju, osebnih odnosih in sposobnosti sklepanja dogovorov.<\/p>\n
Predsedniki vlad iz Evropske ljudske stranke se pred vsakim zasedanjem Evropskega sveta sestanejo in uskladijo stali\u0161\u010da o najpomembnej\u0161ih evropskih vpra\u0161anjih. Prav tam se pogosto za\u010dnejo oblikovati kompromisi, ki pozneje odlo\u010dilno vplivajo na kon\u010dne odlo\u010ditve.<\/p>\n
Za majhno dr\u017eavo, kot je Slovenija, je pomembno, da je del tega procesa.<\/p>\n
Janez Jan\u0161a je eden najbolj izku\u0161enih evropskih politikov svoje generacije. Evropski voditelji ga dobro poznajo in vedo, da je odlo\u010den sogovornik. Tak\u0161nega zaupanja ni mogo\u010de pridobiti \u010dez no\u010d.<\/p>\n
Seveda evropska politika temelji na kompromisih. Toda prav tu vidim njegovo veliko prednost. Zna jasno zagovarjati slovenske interese, hkrati pa poiskati re\u0161itve, ki lahko dobijo podporo partnerjev.<\/p>\n
V Evropi namre\u010d ni dovolj, da ima\u0161 prav. Pomembno je tudi, da zna\u0161 svoje partnerje prepri\u010dati, da te podprejo.<\/p>\n
Kateri so danes najve\u010dji izzivi, s katerimi se soo\u010da Evropa?<\/p>\n
\u010ce bi morala izpostaviti tri, bi rekla: konkuren\u010dnost, varnost in demografija.<\/p>\n
Pravzaprav bi vse tri dala na prvo mesto. Poleg tega so med seboj tesno povezani.<\/p>\n
Brez mo\u010dnega gospodarstva ne bomo mogli financirati kakovostnega zdravstva, pokojnin, socialne dr\u017eave, raziskav ali obrambe.<\/p>\n
Brez varnosti ni svobode. Ljudje morajo vedeti, da Evropa zna za\u0161\u010dititi svoje meje, svoje dr\u017eavljane in svoje interese.<\/p>\n
Demografija pa je temeljno razvojno vpra\u0161anje Evrope. Brez otrok ni ne gospodarske rasti, ne vzdr\u017enih pokojnin, ne socialne dr\u017eave.<\/p>\n
Prav zato mora biti evropska politika v prihodnjih letih usmerjena predvsem v to, da bo Evropa ponovno bolj konkuren\u010dna, bolj varna in bolj prijazna dru\u017einam.<\/p>\n
Migracije ostajajo ena najve\u010djih skrbi evropskih dr\u017eavljanov. Ali je prav EPP zaslu\u017ena za spremembo evropske migracijske politike?<\/p>\n
Da, EPP je pri tem odigrala odlo\u010dilno vlogo. Kot veste, je bila pred kratkim sprejeta zakonodaja glede vra\u010danja ilegalnih migrantov. Nastala je na pobudo EPP in bila sprejeta z glasovi EPP. Brez EPP je ne bi bilo. To ni bila le sprememba retorike, ampak konkreten premik evropske politike. Velik premik tudi znotraj EPP. Pred dvema letoma se je zdelo to nemogo\u010de.<\/p>\n
Dolga leta smo opozarjali, da Evropa potrebuje u\u010dinkovitej\u0161e varovanje zunanjih meja, hitrej\u0161e azilne postopke in predvsem u\u010dinkovito vra\u010danje ljudi, ki nimajo pravice ostati v Evropski uniji. Takrat smo bili zaradi teh stali\u0161\u010d pogosto dele\u017eni kritik.<\/p>\n
Migracijski pakt ni popoln. Tudi sama bi si \u017eelela ambicioznej\u0161ih re\u0161itev. Je pa pomemben korak v pravo smer. Ne gre za vpra\u0161anje ideologije, ampak za vpra\u0161anje zaupanja. \u010ce ljudje dobijo ob\u010dutek, da Evropa ne obvladuje svojih meja, izgubijo zaupanje tudi v evropske institucije.<\/p>\n
Mnogi EPP o\u010ditajo, da je pred leti preve\u010d podpirala zeleni prehod. Se je tudi tu kaj spremenilo?<\/p>\n
Da. Veliko. Predvsem smo postali bolj pragmati\u010dni. Varovanje okolja ostaja na\u0161 cilj, toda izku\u0161nje zadnjih let so pokazale, da morajo biti okoljski cilji usklajeni z gospodarsko realnostjo.<\/p>\n
\u010ce zaradi pretirane regulacije evropska podjetja zapirajo vrata, delovna mesta odhajajo drugam, proizvodnja pa se seli v dr\u017eave z ni\u017ejimi okoljskimi standardi, to ne koristi ne evropskemu gospodarstvu ne okolju.<\/p>\n
Prav EPP je prva opozorila, da je treba nekatere ukrepe spremeniti. Od komisije smo zahtevali, da pripravi spremembe.<\/p>\n
Zato danes govorimo o tehnolo\u0161ki nevtralnosti, zmanj\u0161anju birokracije, spodbudah za inovacije in razumnem tempu zelenega prehoda.<\/p>\n
\u017de vrsto let opozarjate na demografske spremembe. Zakaj menite, da je to eno najpomembnej\u0161ih vpra\u0161anj prihodnosti?<\/p>\n
Ker je demografija temelj skoraj vseh drugih politik. Za koga sploh sprejemamo zakone, oblikujemo politike in gradimo Evropo, \u010de ne za ljudi?<\/p>\n
Lahko imamo najbolj\u0161e gospodarstvo, najbolj\u0161e \u0161ole, najbolj\u0161e zdravstvo in najbolj\u0161o socialno politiko. \u010ce pa Evropa ne bo imela ljudi, ki bodo ustvarjali, delali, snovali dru\u017eine in vzgajali naslednje generacije, bo vse to dolgoro\u010dno te\u017eko vzdr\u017eno.<\/p>\n
Demografija ni samo vpra\u0161anje rodnosti. Je vpra\u0161anje gospodarske rasti, pokojninskega sistema, trga dela, javnih financ in medgeneracijske solidarnosti.<\/p>\n
Zato vedno pravim: brez otrok ni ne gospodarske rasti, ne vzdr\u017enih pokojnin in ne socialne dr\u017eave.<\/p>\n
Najve\u010dje bogastvo Evrope niso njene institucije ali njena pravila. Najve\u010dje bogastvo Evrope so njeni ljudje.<\/p>\n
Veseli me, da se tudi znotraj EPP temu podro\u010dju namenja vedno ve\u010d pozornosti. Z demografijo se res veliko ukvarjam. Med drugim sopredsedujem skupini Evropskega parlamenta za demografijo, pripravila pa sem tudi predlog resolucije o demografiji, ki ga je EPP sprejela kot temeljni dokument za na\u0161e odlo\u010ditve na tem podro\u010dju.<\/p>\n
Zdaj pa je \u010das, da te usmeritve postanejo tudi konkretne evropske politike, ki bodo mladim olaj\u0161ale odlo\u010ditev za dru\u017eino.<\/p>\n
Pred kratkim ste se na zasebni avdienci sre\u010dali tudi s pape\u017eem Leonom. Ob tej prilo\u017enosti ste mu podarili posebno sve\u010do iz \u010debeljega voska iz Slovenije. Kak\u0161en vtis je na vas naredilo sre\u010danje? <\/p>\n
To je bilo zelo posebno in iskreno sre\u010danje. Sveti o\u010de je govoril o dostojanstvu \u010dloveka, pomenu dru\u017eine, solidarnosti, miru in odgovornosti do prihodnjih generacij. To so vrednote, ki jih sama razumem kot temelj evropske civilizacije in so zelo blizu tudi vrednotam, ki jih zagovarja Evropska ljudska stranka.<\/p>\n
Kot darilo iz Slovenije sem mu izro\u010dila posebno sve\u010do iz slovenskega \u010debeljega voska. Zdelo se mi je lepo, da mu podarimo nekaj, kar simbolizira na\u0161o bogato \u010debelarsko tradicijo, marljivost in spo\u0161tovanje narave.<\/p>\n
![\"\"](\"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-content\/uploads\/2026\/07\/26_3_romana_tomc_papez_leon_XIV_FOTO_Vatican_Media-300x200.jpg\")
foto: Vatican Media<\/p>\n
Kaj vas po vseh teh letih dela v Evropskem parlamentu \u0161e vedno najbolj motivira?<\/p>\n
Prepri\u010danje, da lahko nekaj spremeni\u0161.<\/p>\n
Ko sem prvi\u010d pri\u0161la v Evropski parlament, sem si \u017eelela predvsem dobro zastopati Slovenijo. Danes se zavedam, da lahko s svojim delom prispevam tudi k oblikovanju evropskih politik, ki bodo vplivale na \u017eivljenje milijonov ljudi.<\/p>\n
To je velika odgovornost, hkrati pa tudi velik privilegij.<\/p>\n
V vseh teh letih sem se nau\u010dila, da Evrope ne spreminja\u0161 z glasnimi izjavami ali kritikami od dale\u010d. Spreminja\u0161 jo z delom, argumenti, vztrajnostjo in pripravljenostjo sodelovati.<\/p>\n
Ljudje od politikov ne pri\u010dakujejo praznih besed. Pri\u010dakujejo rezultate. To me \u0161e danes najbolj motivira.<\/p>\n
Danes veliko ljudi pravi, da Evropa izgublja svojo identiteto. Se strinjate?<\/p>\n
Mislim, da je Evropa v zadnjih letih pogosto premalo samozavestno zagovarjala to, kar je.<\/p>\n
Evropska civilizacija temelji na spo\u0161tovanju \u010dlovekovega dostojanstva, svobodi, demokraciji, vladavini prava, odgovornosti posameznika in bogati kulturni dedi\u0161\u010dini. Del teh temeljev so tudi kr\u0161\u010danske korenine Evrope, ki so pomembno oblikovale na\u0161 pogled na \u010dloveka, dru\u017eino, solidarnost in skupnost.<\/p>\n
To ne pomeni, da se zapiramo pred svetom. Pomeni pa, da moramo vedeti, kdo smo.<\/p>\n
Le narod ali skupnost, ki pozna svoje korenine in verjame vase, lahko samozavestno sodeluje z drugimi.<\/p>\n
Evropa ne potrebuje manj odprtosti.<\/p>\n
Potrebuje ve\u010d samozavesti.<\/p>\n
Kak\u0161no sporo\u010dilo bi ob koncu namenili na\u0161im bralkam in bralcem?<\/p>\n
Evropska unija je po mojem prepri\u010danju \u0161e vedno najuspe\u0161nej\u0161i politi\u010dni in mirovni projekt v svetovni zgodovini.<\/p>\n
Ali je brez napak? Seveda ne.<\/p>\n
Tudi sama sem v tem pogovoru ve\u010dkrat povedala, da so bile sprejete odlo\u010ditve, glede katerih bi danes ravnali druga\u010de.<\/p>\n
Toda re\u0161itev ni v ru\u0161enju Evropske unije. Re\u0161itev je v tem, da jo izbolj\u0161amo in krepimo. Da popravimo tisto, kar se je izkazalo za slabo in \u0161kodljivo, in ohranimo vse, zaradi \u010desar je Evropa \u0161e vedno najbolj\u0161i prostor za \u017eivljenje.<\/p>\n
Evropa mora ponovno postati bolj konkuren\u010dna, bolj varna in bolj samozavestna. Ve\u010d pozornosti mora nameniti dru\u017einam in demografiji, varovati mora svojo kulturno dedi\u0161\u010dino ter vrednote, na katerih je zrasla evropska civilizacija.<\/p>\n
Ob tem moramo znati sodelovati z drugimi, vendar vedno odlo\u010dati predvsem v evropskem interesu. Samozavestna Evropa se ne podreja nikomur. Zna sodelovati, hkrati pa ohranja svojo identiteto in svojo pot.<\/p>\n
Tudi Slovenija ima v tak\u0161ni Evropi svoje mesto. Zanj se moramo samozavestno boriti, graditi zavezni\u0161tva in verjeti, da lahko s svojim znanjem in izku\u0161njami prispevamo k skupni prihodnosti.<\/p>\n
(Intervju je bil prvotno objavljen v tiskani izdaji Demokracije.)<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"Pi\u0161e: Vida Kocjan Evropska unija je na razpotju. Vojna na evropskih tleh, nezakonite migracije, izguba konkuren\u010dnosti, tehnolo\u0161ka tekma…\n","protected":false},"author":2,"featured_media":172257,"comment_status":"","ping_status":"","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":"","_share_on_mastodon":"0"},"categories":[3],"tags":[65,66,595,9879,37,38],"class_list":["post-172256","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","category-evropa","tag-europe","tag-evropa","tag-intervju","tag-romana-tomc","tag-slovene","tag-slovenscina"],"share_on_mastodon":{"url":"https:\/\/pubeurope.com\/@si\/116993332914515257","error":""},"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/172256","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/users\/2"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=172256"}],"version-history":[{"count":0,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/172256\/revisions"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media\/172257"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=172256"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=172256"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=172256"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}