\nSMS-kode ne bodo izginile \u010dez no\u010d, vse ve\u010d potrjevanja pa bo potekalo s prstnim odtisom, prepoznavanjem obraza ali pla\u010dilnimi klju\u010di.
\nBanka Slovenije poudarja, da nove tehnologije izbolj\u0161ujejo varnost, vendar popolne za\u0161\u010dite pred spletnimi prevarami ni.<\/p>\n
Kaj pomenijo novi izrazi?
\nKaj je tokenizacija?<\/p>\n
Gre za postopek, pri katerem se dejanska \u0161tevilka pla\u010dilne kartice nadomesti z digitalnim nadomestkom oziroma t. i. tokenom. Ko kartico shranite v spletni trgovini ali digitalni denarnici, trgovec praviloma ne hrani ve\u010d njene prave \u0161tevilke, ampak ta edinstveni digitalni zapis. \u010ce bi pri\u0161lo do vdora v sistem, napadalci do dejanske \u0161tevilke kartice ne bi mogli dostopati.<\/p>\n
Tokenizacija ni enaka \u0161ifriranju. Pri \u0161ifriranju se podatki matemati\u010dno pretvorijo in jih je z ustreznim klju\u010dem mogo\u010de ponovno prebrati. Pri tokenizaciji pa se ob\u010dutljiv podatek nadomesti z nadomestno vrednostjo (tokenom), ki sama po sebi nima uporabne vrednosti. Dejanska \u0161tevilka kartice ostane varno shranjena pri ponudniku pla\u010dilne storitve.<\/p>\n
Kaj je Click to Pay?<\/p>\n
Click to Pay je standard za spletno pla\u010devanje, ki ga razvijajo najve\u010dje karti\u010dne sheme. Uporabnik kartico registrira le enkrat, nato pa pri sodelujo\u010dih spletnih trgovcih praviloma ne vpisuje ve\u010d \u0161tevilke kartice, datuma veljavnosti in varnostne kode CVV. Pla\u010dilo potrdi z izbranim na\u010dinom preverjanja identitete.<\/p>\n
Po uporabni\u0161ki izku\u0161nji je podoben Apple Pay ali Google Pay, vendar ni vezan na dolo\u010den telefon ali operacijski sistem, temve\u010d deluje neposredno pri spletnem pla\u010devanju.<\/p>\n
Kaj so pla\u010dilni klju\u010di (passkeys)?<\/p>\n
Passkeys so sodobna oblika prijave oziroma potrjevanja identitete, ki temelji na kriptografskih klju\u010dih. Namesto gesla ali kode SMS uporabnik pla\u010dilo potrdi s prstnim odtisom, prepoznavanjem obraza ali PIN-kodo naprave. Tehnologija velja za odpornej\u0161o proti t. i. phishingu, saj uporabnik ne prejme kode, ki bi jo lahko pomotoma posredoval goljufom.<\/p>\n
Kaj pomeni biometri\u010dna prijava?<\/p>\n
Biometri\u010dna prijava pomeni, da identiteto uporabnika potrjujejo njegove biolo\u0161ke zna\u010dilnosti, najpogosteje prstni odtis ali prepoznava obraza. Ve\u010dina pametnih telefonov to tehnologijo uporablja \u017ee danes za odklepanje telefona ali potrjevanje pla\u010dil v mobilnih denarnicah.<\/p>\n
Kaj je ve\u010dfaktorska avtentikacija?<\/p>\n
Gre za preverjanje identitete z vsaj dvema neodvisnima na\u010dinoma – npr. PIN kodo, kak\u0161nim drugim geslom, telefonsko\u00a0\u0161tevilko, prstnim\u00a0odtisom\u00a0ali prepoznavo obraza. Tak\u0161no preverjanje je v Evropi pri \u0161tevilnih spletnih pla\u010dilih \u017ee danes obvezno.<\/p>\n
![\"Apple](\"\/media\/img\/74\/90\/1e07e871eaaed04e5434.jpeg\"\/)
<\/p>\n
Reuters<\/p>\n
Kaj se bo za uporabnike dejansko spremenilo?<\/p>\n
Danes spletni nakup \u0161e vedno pogosto poteka tako, da vpi\u0161emo \u0161tevilko kartice, datum veljavnosti in varnostno kodo CVV. Nato prejmemo SMS-kodo in potrdimo pla\u010dilo.\u00a0V prihodnje pa bo postopek lahko precej kraj\u0161i (v nekaterih primerih je \u017ee): le izbrali bomo shranjeno kartico, kliknili “pla\u010daj”, nato pa pla\u010dilo potrdili s prstnim odtisom ali prepoznavo obraza.\u00a0Ve\u010dina sprememb bo potekala v ozadju, zato uporabnikom praviloma ne bo treba spreminjati na\u010dina nakupovanja.<\/p>\n
Ali bomo morali zamenjati kartice?<\/p>\n
Po trenutnih informacijah ne. Spremembe se nana\u0161ajo predvsem na na\u010din spletnega potrjevanja pla\u010dil in varno shranjevanje podatkov o kartici, ne pa na same fizi\u010dne kartice. \u010ce banka podpira nove tehnologije, bodo uporabniki izbolj\u0161ave pogosto dobili samodejno z nadgradnjami aplikacij ali spletnih storitev.<\/p>\n
Banka Slovenije: Gre za \u0161ir\u0161i evropski in svetovni trend digitalizacije pla\u010dil<\/p>\n
V Banki Slovenije poudarjajo, da napoved Mastercarda ni osamljen primer: “Gre za \u0161ir\u0161i trend digitalizacije pla\u010dil in boja proti goljufijam pri pla\u010dilih, ki ga opa\u017eamo v evropskem in globalnem merilu.” Ob tem dodajajo, da izbiro posameznih tehnolo\u0161kih re\u0161itev prepu\u0161\u010dajo trgu, vendar morajo biti vse skladne z evropsko in slovensko zakonodajo.<\/p>\n
“Vsaka tehnologija ima sicer ob prednostih tudi svoje omejitve in prina\u0161a z njo povezana specifi\u010dna tveganja, ki jih morajo ponudniki pla\u010dilnih storitev ustrezno nasloviti \u2013 pri biometriji na primer vidike varstva biometri\u010dnih podatkov in zanesljivosti prepoznave,” poudarjajo na Banki Slovenije.<\/p>\n
Po njihovih besedah slovenska zakonodaja \u017ee danes zahteva t. i. mo\u010dno avtentikacijo uporabnikov, pri kateri je biometrija –\u00a0denimo prstni odtis ali prepoznava obraza –\u00a0\u017ee ena od dovoljenih mo\u017enosti potrjevanja identitete.<\/p>\n
V Banki Slovenije podpirajo tehnologije, ki izbolj\u0161ujejo varnost in uporabni\u0161ko izku\u0161njo, vendar opozarjajo, da same po sebi ne bodo odpravile spletnih prevar, saj “nobena tehnologija ne more v celoti nadomestiti pozornosti in ozave\u0161\u010denosti uporabnikov”, poskusi goljufij se namre\u010d vse pogosteje usmerjajo neposredno nanje s tehnikami socialnega in\u017eeniringa.<\/p>\n
Prav zato v okviru Nacionalnega sveta za pla\u010dila pripravljajo tudi ukrepe za krepitev varnosti elektronskih pla\u010dil in sodelujejo pri evropski strategiji razvoja pla\u010dil, ki jo je Evrosistem predstavil letos. Ta si, pravijo na Banki Slovenije, na podro\u010dju pla\u010dil malih vrednosti prizadeva za odporen in inovativen evropski trg, pri \u010demer Evrosistem podpira tudi krepitev sodelovanja med organi in udele\u017eenci na trgu pri naslavljanju pla\u010dilnih goljufij ob spreminjajo\u010dih se taktikah goljufov.<\/p>\n