{"id":172762,"date":"2026-07-28T09:02:11","date_gmt":"2026-07-28T09:02:11","guid":{"rendered":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/172762\/"},"modified":"2026-07-28T09:02:11","modified_gmt":"2026-07-28T09:02:11","slug":"evropa-znova-oborozuje-mladino-vojaske-suknje-se-nosijo-pogosteje-in-dlje","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/172762\/","title":{"rendered":"Evropa znova oboro\u017euje mladino: Voja\u0161ke suknje se nosijo pogosteje in dlje"},"content":{"rendered":"

\"enns,<\/p>\n

Avstrijski naborniki bodo po opravljenem \u0161estmese\u010dnem osnovnem usposabljanju imeli \u0161e obvezne voja\u0161ke vaje, ki bodo skupno trajale tri mesece. Foto: Reuters<\/p>\n

Evropa znova oboro\u017euje mladino: Voja\u0161ke suknje se nosijo pogosteje in dlje<\/p>\n

Avstrijska vladna koalicija je podalj\u0161ala obvezno slu\u017eenje voja\u0161kega roka, ki pa ga posku\u0161ajo narediti bolj privla\u010dnega z ve\u010djim mese\u010dnim nadomestilom in prostimi dnevi. Tako kot vrsta drugih evropskih dr\u017eav s tovrstnimi spremembami sledijo novim varnostno-politi\u010dnim okoli\u0161\u010dinam zaradi vojne v Ukrajini.<\/p>\n

28. 07. 2026, 10.05\n <\/p>\n


\n \"Google
\n <\/a><\/p>\n

Po za\u010detku ruske invazije na Ukrajino so v mnogih evropskih dr\u017eavah za\u010deli razmi\u0161ljati o krepitvi obrambnih zmogljivosti in pripravljenosti, tudi z uvajanjem naborni\u0161kega sistema vojske, ki so ga v zadnjih desetletjih nadome\u0161\u010dale poklicne vojske. Ena od dr\u017eav, ki tega nikoli ni storila, pa je Avstrija. Leta 2013, \u0161e pred prvim ruskim ozemeljskim vdorom na Krim, ideja o profesionalni vojski na posvetovalnem referendumu v Avstriji ni dobila zadostne podpore in s tem je bilo razprav konec. Zdaj, ko so razmere na stari celini bistveno druga\u010dne, pa severna soseda uvaja nove spremembe pri slu\u017eenju vojske, kar se dogaja tudi v vrsti drugih dr\u017eav, med drugim na Hrva\u0161kem in v Italiji.<\/p>\n

Avstrijska vladajo\u010da koalicija je v ponedeljek predstavila spremembe naborni\u0161kega sistema, o katerih so se pol leta pogajali predstavniki koalicijskih Ljudske stranke (\u00d6VP), socialdemokratov (SP\u00d6) in Neosa. Ena izmed desetih \u010dlanic EU, ki imajo naborni\u0161ki sistem, tega ohranja, spreminjajo pa trajanje voja\u0161kega roka in civilnega slu\u017eenja \u2013 oboje bodo podalj\u0161ali.<\/p>\n

\u0160e tri mesece obveznih vaj<\/p>\n

\u0160estmese\u010dno osnovno slu\u017eenje voja\u0161kega roka, ko se naborniki nau\u010dijo temeljnih voja\u0161kih ve\u0161\u010din, bodo obdr\u017eali. Dodali pa so mu \u0161e tri mesece obveznih vaj, del katerih bo treba opraviti takoj po osnovnem usposabljanju, del vaj za rezervo pa v naslednjih desetih letih po koncu naborni\u0161tva. Kljub podalj\u0161anju naborni\u0161tva pa je osnovna ideja narediti slu\u017eenje privla\u010dnej\u0161e za mlade, pravi podkancler Andreas Babler. Privabljanje zadostnega \u0161tevila kadrov v vojsko, bodisi v profesionalno bodisi v naborni\u0161ko (da se torej ne odlo\u010dijo za civilno slu\u017eenje), je izziv povsod po stari celini. V Avstriji bodo to posku\u0161ali s pove\u010danjem nadomestila za opravljanje naborni\u0161tva na 1000 evrov mese\u010dno (skoraj dvakrat ve\u010d kot doslej) in dodelitvijo nekaj dni dopusta. Trenutno avstrijske obrambne sile sestavlja okoli 14.000 poklicnih vojakov, 33.000 rezervistov in pribli\u017eno 15.000 vojakov obveznega naborni\u0161tva. \u00bbNa\u0161li smo dobro re\u0161itev. Imeli bomo dovolj nabornikov, nevladne organizacije pa tudi dovolj civilnikov,\u00ab je ocenil kancler Christian Stocker.<\/p>\n

Vlada se je namre\u010d odlo\u010dila obdr\u017eati devetmese\u010dno civilno slu\u017eenje, vsak pa se bo lahko prostovoljno odlo\u010dil za podalj\u0161anje \u0161e za dva meseca. Kancler Stocker je dodal, da bo ta opcija postala zakonsko obvezna za vse, \u010de se za podalj\u0161anje civilnega slu\u017eenja ne bo odlo\u010dilo dovolj kandidatov.<\/p>\n

\"Austrian<\/p>\n

Vladna koalicija je sprejela reformo naborni\u0161tva. Avstrijska obrambna ministrica Klaudia Tanner, podkancler Andreas Babler, kancler Christian Stocker in zunanja ministrica Beate Meinl-Reisinger so s sprejetim kompromisom naredili korak naprej. Foto: Reuters<\/p>\n

Vlada bo zdaj za reforme posku\u0161ala navdu\u0161iti tudi opozicijo, saj je za sprejetje sprememb potrebna dvotretjinska ve\u010dina v parlamentu, ki je vlada nima. V koaliciji si \u017eelijo, da bi spremembe za\u010dele veljati s prihodnjim letom.<\/p>\n

Previdne spremembe v Nem\u010diji<\/p>\n

V avstrijski severni sosedi medtem od januarja 2026 velja nov sistem slu\u017eenja voja\u0161kega roka, a ne vra\u010da splo\u0161ne naborni\u0161ke obveznosti, ki so jo za\u010dasno prekinili leta 2011. Slu\u017eenje voja\u0161kega roka je v Nem\u010diji \u0161e vedno prostovoljno, morajo pa vsi, rojeni po letu 2007, sodelovati pri voja\u0161kem popisu. To vklju\u010duje izpolnitev vpra\u0161alnika in zdravstveni pregled. Prostovoljno slu\u017eenje vojske traja praviloma \u0161est mesecev. Cilj je pove\u010dati \u0161tevilo aktivnih vojakov, ustvariti ve\u010d rezervistov ter nasploh mladim omogo\u010diti preizkusiti se v voja\u0161kem poklicu. \u010ce program prostovoljnega naborni\u0161tva ne bo raz\u0161iril kadrovskega bazena rezervistov in poklicnih vojakov, pa v Nem\u010diji razmi\u0161ljajo tudi o morebitni uvedbi klasi\u010dnega naborni\u0161kega sistema.<\/p>\n

Na Mad\u017earskem so po vstopu v Nato leta 2004 ukinili splo\u0161no naborni\u0161tvo in tako velja \u0161e danes. Mobilizacija je mogo\u010da le v izrednih razmerah, obramba dr\u017eave temelji na poklicni vojski in rezervni sestavi, ki jo je dr\u017eava v zadnjih letih \u0161irila. Aktivnih pripadnikov vojske je okoli 40.000, rezervistov pa 20.000. Po vojni v Ukrajini so v mad\u017earski vojski zaznali mo\u010dno pove\u010dan interes za prostovoljno slu\u017eenje voja\u0161kega roka. Ve\u010dinoma osnovno voja\u0161ko usposabljanje traja \u0161est mesecev, na koncu pa lahko postanejo poklicni vojaki oziroma rezervisti ali zapustijo voja\u0161ki sistem.<\/p>\n

Tudi v Rimu nove re\u0161itve<\/p>\n

Italija je \u017ee pred dvema desetletjema suspendirala slu\u017eenje voja\u0161kega roka. Od leta 2005 se nana\u0161a zgolj na profesionalno vojsko (njenih pripadnikov je okoli 170.000) in na rezervni sestav, ki so ga po ukinitvi naborni\u0161tva zmanj\u0161ali in danes \u0161teje okoli 15.000 oseb. A tudi na\u0161i zahodni sosedje so se letos lotili obrambne reforme, s katero \u017eelijo v spremenjenih geopoliti\u010dnih okoli\u0161\u010dinah pove\u010dati \u0161tevilo pripadnikov oboro\u017eenih sil.<\/p>\n

<\/p>\n

\"Serbian<\/p>\n

VOJA\u0160KI NABORNIKI<\/p>\n

Tudi Srbija uvaja obvezni voja\u0161ki rok, prva generacija prihodnje leto<\/p>\n

<\/a><\/p>\n

Po ocenah oblasti namre\u010d zdaj ne zadostuje za ustrezno obrambno sposobnost dr\u017eave. Italijanski obrambni minister Guido Crosetto je tako junija pripravil obse\u017eno reformo oboro\u017eenih sil. Z njo bi uvedli nov ve\u010dplastni nacionalni rezervni sistem in do leta 2033 pove\u010dali \u0161tevilo poklicnih pripadnikov vojske za do 40.000. Crosetto je v okviru reforme predlagal \u0161e novo prostovoljno rezervo do 10.000 pripadnikov, ki bi delovala kot pomo\u017ena sila. Aktivirali bi jo v \u010dasu vojne, naravnih nesre\u010d in ve\u010djih kriz, ne bi pa delovala na fronti. Reforma predvideva tudi uvedbo prostovoljne voja\u0161ke slu\u017ebe za kraj\u0161i rok, po kateri bi lahko posameznik v vojski nadaljeval poklicno pot ali pre\u0161el v rezervo. \u017de zdaj pa obstaja mo\u017enost prostovoljnega slu\u017eenja voja\u0161kega roka, ki pa traja kar tri leta in je bolj priprava za vstop v profesionalno vojsko kot pa mno\u017ei\u010dni sistem usposabljanja prebivalstva za obrambo.<\/p>\n

Prekinjena francoska tradicija<\/p>\n

Francija je imela naborni\u0161ko vojsko dve stoletji in je bila prva moderna nacionalna dr\u017eava, ki je uvedla splo\u0161no voja\u0161ko obveznost kot pogoj za dr\u017eavljanstvo. Leta 1996 pa so obvezno slu\u017eenje zamrznili, zadnji naborniki so ga kon\u010dali leta 2001. Spremenjene razmere zdaj tudi Francijo silijo k ponovnem premisleku, kako oblikovati obrambne zmogljivosti dr\u017eave. A vra\u010danja klasi\u010dnega naborni\u0161tva za zdaj ni na vidiku. Poklicni vojski (ta \u0161teje 200.000 pripadnikov) in rezervistom (40.000) se od tega poletja pridru\u017eujejo pripadniki prostovoljnega sestava francoske vojske, ki se odlo\u010dajo za pla\u010dano desetmese\u010dno osnovno usposabljanje v voja\u0161kih ve\u0161\u010dinah. V novo \u00bbnacionalno slu\u017ebo\u00ab nova\u010dijo predvsem 18- in 19-letnike. Mese\u010dno bodo za sodelovanje v vojski dobili 800 evrov, njihovo voja\u0161ko usposabljanje pa naj bi izbolj\u0161alo obrambno sposobnost dr\u017eave.<\/p>\n

Na Hrva\u0161kem slu\u017ei druga generacija<\/p>\n

Hrva\u0161ka je obvezno slu\u017eenje voja\u0161kega roka ponovno uvedla letos. Marca je slu\u017eenje za\u010dela prva generacija 800 nabornikov, od teh je bila sicer ve\u010d kot polovica prostovoljcev. Ti so se v voja\u0161nicah v Kninu, Po\u017eegi in Slunju usposabljali dva meseca. V za\u010detku junija je prisegla druga generacija, ki \u0161teje 900 nabornikov (\u010detrtina je prostovoljcev), tretja generacija bo za\u010dela slu\u017eiti avgusta. Po podatkih obrambnega ministrstva je bilo v obeh generacijah 3,3 odstotka tak\u0161nih, ki so uveljavljali ugovor vesti in so vojsko slu\u017eili oziroma jo \u0161e slu\u017eijo civilno. Vsi naborniki prejmejo mese\u010dno nadomestilo v vi\u0161ini 1100 evrov, \u010das slu\u017eenja \u0161teje v delovno dobo, v dr\u017eavni in lokalni samoupravi pa imajo prednost pri zaposlitvi, kadar izpolnjujejo enake pogoje kot kak drug kandidat.<\/p>\n

V Sloveniji naborni\u0161tva ni na vidiku<\/p>\n

Koalicijska pogodba nove vlade ne omenja vpra\u0161anja naborni\u0161tva oziroma ne nakazuje, da bi vlada \u017ee na\u010drtovala spremembe sedanjega sistema profesionalne vojske. Obrambni minister Valentin Hajdinjak je pred nastopom na polo\u017eaj na zasli\u0161anju v dr\u017eavnem zboru dejal, da \u00bbv tem trenutku ni enozna\u010dnega odgovora\u00ab na vpra\u0161anje, ali spet uvesti naborni\u0161tvo ali ne. Slovenski vojski vojakov primanjkuje, je dejal, in naborni\u0161tvo je eden od na\u010dinov popolnjevanja voja\u0161kih enot, ki ga poznajo ponekod v Evropi. Sam pa re\u0161itev za kadrovski deficit Slovenske vojske najprej vidi v ustvarjanju ve\u010dje privla\u010dnosti voja\u0161kega poklica z nagrajevanjem in ponujanjem ustreznih pogojev za \u017eivljenje mladim, denimo z re\u0161evanjem stanovanjskega vpra\u0161anja. Ideja so tudi kampanje za seznanjanje z voja\u0161kim poklicem in za vi\u0161anje njegovega ugleda predvsem med mladimi, denimo z voja\u0161kimi tabori. \u00bb\u010ce bomo uspe\u0161ni pri pridobivanju kadra in tako dosegali zastavljene cilje, potem nam za zdaj o naborni\u0161tvu \u0161e ni treba razmi\u0161ljati,\u00ab je dejal Hajdinjak.\u2002x\u2002ba<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"Avstrijski naborniki bodo po opravljenem \u0161estmese\u010dnem osnovnem usposabljanju imeli \u0161e obvezne voja\u0161ke vaje, ki bodo skupno trajale tri…\n","protected":false},"author":2,"featured_media":172763,"comment_status":"","ping_status":"","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":"","_share_on_mastodon":"0"},"categories":[3],"tags":[44389,360,44388,44387,65,66,7372,44392,44390,37,38,44391],"class_list":["post-172762","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","category-evropa","tag-andreas-babler","tag-avstrija","tag-christian-stocker","tag-civilno-sluzenje","tag-europe","tag-evropa","tag-nabornistvo","tag-neos","tag-ovp","tag-slovene","tag-slovenscina","tag-spo"],"share_on_mastodon":{"url":"https:\/\/pubeurope.com\/@si\/116996796865653414","error":""},"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/172762","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/users\/2"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=172762"}],"version-history":[{"count":0,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/172762\/revisions"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media\/172763"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=172762"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=172762"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=172762"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}