{"id":172842,"date":"2026-07-28T10:16:17","date_gmt":"2026-07-28T10:16:17","guid":{"rendered":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/172842\/"},"modified":"2026-07-28T10:16:17","modified_gmt":"2026-07-28T10:16:17","slug":"odprtje-novega-mostu-cez-savinjo-na-polulah","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/172842\/","title":{"rendered":"Odprtje novega mostu \u010dez Savinjo na Polulah"},"content":{"rendered":"

\t\t\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\"Urejanje
\n\t\t\t\t\t\t\t\t<\/a><\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t\tUrejanje Savinje na obmo\u010dju Polul je obsegalo tudi \u0161iritev struge, ureditev izlivnega dela Polulskega potoka ter prestavitev lokalne ceste bli\u017ee \u017eeleznici. Foto: Mestna ob\u010dina Celje<\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\tSpremljajte RTVSLO.si kot prednostni vir na Google<\/p>\n

\t\t\t\t\t<\/a><\/p>\n

Novi most na Polulah, dolg 110 metrov, pre\u010dka Savinjo pod pravim kotom in bo brez podpornih stebrov v re\u010dni strugi, kar bo omogo\u010dilo nemoten pretok visokih voda. Na mostu bodo dva vozna pasova ter lo\u010dena povr\u0161ina za varno pre\u010dkanje kolesarjev in pe\u0161cev. Projekt vklju\u010duje tudi rekonstrukcijo ceste na levem bregu Savinje v dol\u017eini 615,5 metra in umestitev kro\u017ei\u0161\u010da na desnem bregu.<\/p>\n

Oglas<\/p>\n

Projekt gradnje mostu, ki ga je financirala Direkcija RS za vode, je sicer del \u0161ir\u0161ega sklopa ukrepov za zmanj\u0161anje poplavne ogro\u017eenosti v regiji. Pogodbena vrednost del, ki so vklju\u010devala zamenjavo starega mostu z novim in druge vodnogospodarske ureditve Savinje v tem delu, zna\u0161a 14,28 milijona evrov. <\/p>\n

Direkcija ob uspe\u0161nih protipoplavnih projektih napoveduje dodatne ukrepe<\/p>\n

Slavnostna govornica na odprtju mostu na Polulah je bila ministrica Polona Rifelj, ki je pred tem na novinarski konferenci v Celju skupaj z v. d. direktorja Direkcije RS za vode Romanom Kramerjem predstavlja tudi realizacijo na\u010drta za okrevanje in odpornost. Na Direkciji RS za vode zaklju\u010dujejo oziroma izvajajo 18 protipoplavnih in dva podporna projekta v skupni vrednosti 145,1 milijona evrov, od tega je 119,6 milijona evrov evropskih sredstev. Ob tem napovedujejo dodatne nalo\u017ebe v za\u0161\u010ditne ukrepe, za pove\u010danje poplavne varnosti pa je po njihovih besedah nujno tudi ozave\u0161\u010danje prebivalcev.<\/p>\n

Projekti, financirani tudi iz na\u010drta za okrevanje in odpornost, bodo pomembno prispevali h krepitvi odpornosti Slovenije na poplave in druge z njimi povezane naravne nesre\u010de, je na novinarski konferenci v Celju poudaril v. d. direktorja direkcije za vode Roman Kramer. Med projekti so postavitev visokovodnega nasipa ob Muri med Krogom in Petanjci, ki predstavlja enega najve\u010djih sklopov ukrepov za zmanj\u0161evanje poplavne ogro\u017eenosti v Sloveniji, protipoplavni zid v ob\u010dini Ren\u010de-Vogrsko, ureditev \u0161estih suhih zadr\u017eevalnikov na obmo\u010dju Izole ter ureditev zadr\u017eevalnika na \u010crnem potoku v ob\u010dini Logatec.<\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\"Slavnostno
\n\t\t\t\t\t\t\t\t<\/a><\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t\tSlavnostno odprtje mostu na Polulah. Foto: Metka Pirc<\/p>\n

\u0160tevilne ukrepe so izvedli na obmo\u010dju Celja. Med drugim so zgradili nov most \u010dez Voglajno, v Zagradu so zgradili \u0161tiri nove mostove ter uredili visokovodne zidove in nasipe. Dela so izvedli tudi na Dajnici na obmo\u010dju \u0160kofje vasi in \u0160marjete, dva nova mostova in drugo ureditev so izvedli na Koprivnici. V sklopu projektov so na direkciji poleg tega med drugim uredili pore\u010dje Sel\u0161ke Sore, strugo potoka Toplica v ob\u010dini \u0160marje\u0161ke Toplice in obmo\u010dje vodotoka Kobila v ob\u010dini \u0160entjernej ter Obrtno cono Batuje za\u0161\u010ditili pred reko Vipavo.<\/p>\n

Pomemben del nalo\u017eb predstavlja tudi sanacija petih ve\u010djih plazov. \u0160tiri projekte so \u017ee zaklju\u010dili, peti pa je v zaklju\u010dni fazi. Na vseh saniranih obmo\u010djih so vzpostavili sisteme monitoringa za dolgoro\u010dno spremljanje stabilnosti terena. Kot je izpostavil Kramer, so leta 2021 sicer pripravili nabor 54 projektov na obmo\u010dju 61 ob\u010din. \u017dalosti ga, da pristojni nekaterih niso izvedli, zaradi \u010desar so izgubili tako prilo\u017enost za pridobitev evropskih sredstev kot za izbolj\u0161anje varnosti prebivalcev. “Kljub \u0161tevilnim izvedenim ukrepom se moramo zavedati, da absolutne poplavne varnosti ne bo mogo\u010de zagotoviti nikoli,” je poudaril. Za pove\u010danje poplavne varnosti je zato po njegovih besedah nujno tudi ozave\u0161\u010danje prebivalcev.<\/p>\n

Na direkciji si bodo \u0161e naprej prizadevali za \u010dim bolj\u0161i dialog z njimi, je napovedal. Ta je nujen tudi zaradi kritik, na katere naletijo dolo\u010deni ukrepi. Primer so zadr\u017eevalniki, ki jim med drugim nasprotuje del kmetov. “Dejstvo je, da brez zadr\u017eevalnikov ne bo \u0161lo, je pa treba jasno dolo\u010diti tudi vi\u0161ino od\u0161kodnin za lastnike zemlji\u0161\u010d,” je dejal Kramer. Glede gospodarske javne slu\u017ebe urejanja voda je napovedal nadaljevanje sistema podeljevanja koncesij. \u0160tudije so po njegovih besedah potrdile, da obstoje\u010di model zelo dobro deluje, ga pa bodo kljub temu nadgradili in zagotovili dodatne nadzorne mehanizme.<\/p>\n

Razpis bo predvidoma zaklju\u010den v prvi polovici prihodnjega leta, nato bodo za\u010deli podpisovati pogodbe z izbranimi koncesionarji. Strog nadzor nad delom koncesionarjev je napovedala tudi ministrica za okolje in prostor Polona Rifelj.<\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\"Izgradnja
\n\t\t\t\t\t\t\t\t<\/a><\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t\tIzgradnja mostu na Polulah in druge prometne infrastrukture na tem obmo\u010dju je bila najzahtevnej\u0161i del nalo\u017eb, ki so bile v ob\u010dini Celje izpeljane po poplavah avgusta 2023. Foto: Borut \u017divulovi\u0107\/BOBO<\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\tRifelj predstavila reorganizacijo ministrstva<\/p>\n

Ministrica Rifelj je prilo\u017enost izkoristila tudi za predstavitev aktualnega stanja na ministrstvu ob nastopu mandata. Kot je dejala, ministrstvo izvaja reorganizacijo v smeri poenostavitev in odprave podvajanj. Prve ocene ka\u017eejo, da na postavkah z \u017ee zagotovljenimi ali porabljenimi sredstvi manjka nekaj manj kot 20 milijonov evrov, s prihranki, ki so jih poiskali, pa so to zmanj\u0161ali na pet milijonov evrov.<\/p>\n

Rifelj je poudarila, da je ministrstvo, ki ga vodi, velik resor, saj upravlja z ve\u010d kot milijardo evrov sredstev. Kot je ponazorila, so za ugotovljeni manko prihranke na\u0161li na stanovanjskem podro\u010dju in pri zapiranju Premogovnika Velenje, kjer je sanacija letos predvidena v ni\u017ejem znesku. “Zdaj pripravljamo rebalans, manjkajo\u010da sredstva bomo najverjetneje na\u0161li \u0161e pri nekaterih mehkih vsebinah,” je napovedala.<\/p>\n

Ministrstvo je povezalo naloge, ki so bile prej razpr\u0161ene med tri ministrstva in eno vladno slu\u017ebo. “Ministrstvo sedaj zdru\u017euje podro\u010dje okolja, narave, podnebja, prostora, graditve stanovanj, vode in obnove po naravnih nesre\u010dah, ker gre za vsebinsko povezana podro\u010dja, ki neposredno vplivajo na kakovost \u017eivljenja ljudi, razvoj ob\u010din, gospodarstva in varnost dr\u017eave,” je pojasnila.<\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\"V.
\n\t\t\t\t\t\t\t\t<\/a><\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t\tV. d. direktorja Direkcije RS za vode Roman Kramer in ministrica za okolje in prostor Polona Rifelj. Foto: Borut \u017divulovi\u0107\/BOBO<\/p>\n

Z reorganizacijo se ni zmanj\u0161al obseg nalog, temve\u010d se je odpravilo podvajanje procesov. Reorganizacija je poleg skoraj 37-odstotnega zmanj\u0161anja \u0161tevila enot in 50-odstotnega zmanj\u0161anja \u0161tevila direktoratov prinesla racionalizacijo vodstvene strukture. “Namesto treh je en minister, \u0161tevilo dr\u017eavnih sekretarjev je padlo s sedem na tri, direktorjev direktoratov s \u0161est na tri. To pri pla\u010dah vodstvenega kadra pomeni prihranek ve\u010d kot 1,2 milijona evrov letno,” je ponazorila. \u0160tevilo zaposlenih na zaupanje ministra se je zmanj\u0161alo s 17 na trenutno dva. Pri tem je opozorila, da se je \u0161tevilo zaposlenih v primerjavi z junijem 2022 pove\u010dalo za 23 odstotkov na 538. Ocenjeni dodatni stro\u0161ek pla\u010d zna\u0161a 3,9 milijona evrov letno, je dodala.<\/p>\n

Naloge se bodo opravljale z bistveno bolj poenostavljeno upravljavsko strukturo. “Pri primopredaji so vsi trije ministri izpostavili predvsem te\u017eavo medresorskih usklajevanj in soglasij, kdo je za kaj pristojen,” je povzela in dodala, da bodo sedaj stremeli k temu, da bodo odlo\u010ditve znotraj ministrstva poenotene in medsebojno usklajene. Za\u010deli so tudi projekt povezovanja in usklajevanja informacijskih sistemov ter to, da bodo podatki v skladu z dejanskim stanjem.<\/p>\n

Pri devetih odprtih postopkih pri Evropski komisiji za tri pri\u010dakujejo formalno zaprtje. Pri odprtih pa posebno pozornost zahteva postopek glede kanala C0. Rok, do katerega ga je treba priklju\u010diti, je februar 2027. “Ocenjujem, da bo to zelo te\u017eko,” je povedala. Po njenih besedah gre za neskladnost s kohezijskim projektom. Projekt ima na ministrstvu status nedelujo\u010de operacije in se o njem v zadnjem letu komisiji ni poro\u010dalo, je navedla.<\/p>\n

Glede postopka, ki ga je junija za\u010dela komisija pred Sodi\u0161\u010dem EU-ja zaradi neupo\u0161tevanja evropske direktive o pticah zaradi sredozemskega vranjka, ki se zaradi prehranjevanja zadr\u017euje v koprskem zalivu, a tam ne \u017eivi, je povedala, da tu interese uveljavljata Hrva\u0161ka in Italija. Ti za ptico na obmo\u010djih, kjer \u017eivi, ne dolo\u010data tako strogih kriterijev, kot jih za Slovenijo \u017eeli slovenska nevladna organizacija. \u010ce bi tudi za to obmo\u010dje razglasili Naturo 2000, bi to po njenih besedah pomenilo omejevanje plovbe, kar bi bila velika te\u017eava za Luko Koper in gospodarstvo.<\/p>\n

Opozorila o tveganju na podro\u010dju \u010drpanja evropskih kohezijskih sredstev<\/p>\n

Pri \u010drpanju evropskih kohezijskih sredstev po besedah okoljske ministrice zaznavajo resno tveganje. “Stanje je pri obravnavi vlog za obdobje 2021\u20132027 je skrb vzbujajo\u010de, od jih od 242 predvidenih vlog do 24. julija 116 \u0161e ni bilo predlo\u017eenih. Realiziranih je bilo 17 odstotkov na\u010drtovanih sredstev v tem prora\u010dunskem letu,” je navedla. Med razlogi je na\u0161tela zelo pozen za\u010detek finan\u010dne perspektive, slabo pripravljene projekte in po\u010dasno odzivnost upravi\u010dencev, predvsem ob\u010din.<\/p>\n

V na\u010drtu za okrevanje in odpornost so predvideni manj\u0161i ostanki sredstev, kar pa na ministrstvu povezujejo s tem, da je bila vrednost izdanih odlo\u010db o sofinanciranju vi\u0161ja, kot je bila dejanska realizacija na posameznih projektih. Najve\u010dji obseg \u010drpanja je predviden v tretjem \u010detrtletju, je povedala ministrica.<\/p>\n

V podnebni sklad je med letoma 2025 in 2028 predvidenih pribli\u017eno 830 milijonov evrov, ve\u010dino sredstev je \u017ee razporejena, pogodbeno zavezanih ni samo \u0161e pribli\u017eno 50 milijonov evrov. “Na\u0161a naloga ni le zagotavljati visoke realizacije, ampak primerjati u\u010dinkov porabljenega denarja,” je dejala in dodala, da je vsa pristojna ministrstva pozvala k pregledu projektov. Pri tem je spomnila na revizijo ra\u010dunskega sodi\u0161\u010da, ki je opozorilo na pomanjkljivost sistema nadzora nad izpla\u010dili.<\/p>\n

Glede sredstev iz sklada za modernizacijo, ki so za Slovenijo pomemben vir financiranja posodobitve energetskega sistema, obnovljivih virov in zelenega prehoda, je na nedavnem neformalnem zasedanju okoljskih ministrov EU-ja na Irskem opozorila, da bi predlagana sprememba pravil Slovenijo do leta 2040 prikraj\u0161ala za pribli\u017eno pol milijarde evrov. Predlagala je dvig meje, s \u010dimer bi Slovenija ostala upravi\u010denka do teh sredstev, to pa je opravi\u010devala z dejstvom, da \u0161ele zdaj financiramo zapiranje rudnikov in vlagamo v obnovljive vire energije.<\/p>\n

Oglas<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"Urejanje Savinje na obmo\u010dju Polul je obsegalo tudi \u0161iritev struge, ureditev izlivnega dela Polulskega potoka ter prestavitev lokalne…\n","protected":false},"author":2,"featured_media":172843,"comment_status":"","ping_status":"","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":"","_share_on_mastodon":"0"},"categories":[6],"tags":[16064,44408,59,61,11419,62,37,58,60,38],"class_list":["post-172842","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","category-slovenija","tag-ministrstvo-za-okolje-in-prostor","tag-protipoplavna","tag-republic-of-slovenia","tag-republika-slovenija","tag-savinja","tag-si","tag-slovene","tag-slovenia","tag-slovenija","tag-slovenscina"],"share_on_mastodon":{"url":"https:\/\/pubeurope.com\/@si\/116997088327862402","error":""},"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/172842","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/users\/2"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=172842"}],"version-history":[{"count":0,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/172842\/revisions"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media\/172843"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=172842"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=172842"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=172842"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}