{"id":173648,"date":"2026-07-29T05:31:17","date_gmt":"2026-07-29T05:31:17","guid":{"rendered":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/173648\/"},"modified":"2026-07-29T05:31:17","modified_gmt":"2026-07-29T05:31:17","slug":"zakaj-spansko-gospodarstvo-prehiteva-preostalo-evropo","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/173648\/","title":{"rendered":"Zakaj \u0161pansko gospodarstvo prehiteva preostalo Evropo"},"content":{"rendered":"<p>\u010ce odmislimo vro\u010dino in gozdne po\u017eare, ki so zajeli osrednje dele dr\u017eave, \u0160panija do\u017eivlja lepo poletje. Njena reprezentanca je pravkar osvojila svetovno prvenstvo v nogometu in tako zmagi na Euru 2024 dodala \u0161e en mednarodni pokal.<\/p>\n<p>A \u0161panske zmage niso omejene le na \u0161port. \u0160panija je eno redkih evropskih gospodarstev, ki trenutno ka\u017ee znake robustne rasti. Po napovedih naj bi letos zraslo za 2,6 odstotka, kar je precej ve\u010d kot pri\u010dakovana rast evroobmo\u010dja (med 0,6 in 0,9 odstotka). Ve\u010d kot 2-odstotno rast naj bi \u0160panija ohranila \u0161e nekaj let.<\/p>\n<p>                                                                                                                                            &#13;<\/p>\n<p>                                                                                                                                            &#13;<\/p>\n<p>Podobna zgodba se odvija tudi na madridski borzi. Referen\u010dni \u0161panski indeks IBEX 35, ki spremlja 35 najbolj likvidnih podjetij na madridski borzi, je do sredine julija vlagateljem prinesel skoraj 14-odstotni donos v evrih skupaj z dividendami, s \u010dimer je prehitel ameri\u0161ki indeks S&amp;P 500.<\/p>\n<p>                                                                Preberi \u0161e<\/p>\n<p>    <a href=\"https:\/\/si.bloombergadria.com\/politika\/splosno\/109676\/izredne-razmere-v-evropi\/news\" class=\"news-item-image\" rel=\"nofollow noopener\" target=\"_blank\"><\/p>\n<p>                                        <img decoding=\"async\" src=\"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-content\/uploads\/2026\/07\/107394_snimka-zaslona-2026-05-05-085742_kf.png\" alt=\"Izredne razmere: Francija in \u0160panija v plamenih, Pariz mobiliziral vojsko\" class=\"lazyload\" loading=\"lazy\"\/><\/p>\n<p>    <\/a><\/p>\n<p>        <a href=\"https:\/\/si.bloombergadria.com\/politika\/splosno\" class=\"news-item-category\" rel=\"nofollow noopener\" target=\"_blank\"><br \/>\n            Splo\u0161no<br \/>\n        <\/a><\/p>\n<p class=\"news-item-description\">Po evropski celini divjajo obse\u017eni po\u017eari, ki so izven nadzora.<\/p>\n<p>    <a href=\"https:\/\/si.bloombergadria.com\/ekonomija\/svet\/108150\/brez-ai-pa-vseeno-naprej-kako-je-spanija-prerasla-juzno-korejo\/news\" class=\"news-item-image\" rel=\"nofollow noopener\" target=\"_blank\"><\/p>\n<p>                                        <img decoding=\"async\" src=\"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-content\/uploads\/2026\/07\/109764_alikante-plaza_kf.jpg\" alt=\"Kako je \u0160panija brez AI prehitela Ju\u017eno Korejo (mnenje)\" class=\"lazyload\" loading=\"lazy\"\/><\/p>\n<p>    <\/a><\/p>\n<p>        <a href=\"https:\/\/si.bloombergadria.com\/ekonomija\/svet\" class=\"news-item-category\" rel=\"nofollow noopener\" target=\"_blank\"><br \/>\n            Svet<br \/>\n        <\/a><\/p>\n<p class=\"news-item-description\">\u0160panija je z rastjo BDP prehitela Ju\u017eno Korejo in se pridru\u017eila klubu gospodarstev z ve\u010d kot dvema bilijonoma dolarjev. Tokrat njen vzpon ne temelji na tehnolo\u0161ki evforiji, temve\u010d predvsem na priseljevanju, turizmu in ve\u010djem \u0161tevilu delavcev.<\/p>\n<p>    <a href=\"https:\/\/si.bloombergadria.com\/politika\/politika\/98614\/trump-zuga-madridu\/news\" class=\"news-item-image\" rel=\"nofollow noopener\" target=\"_blank\"><\/p>\n<p>                                        <img decoding=\"async\" src=\"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-content\/uploads\/2026\/07\/102953_screenshot-2026-03-03-205701_kf.png\" alt=\"Trump odgovarja Madridu: &quot;S \u0160panijo lahko po\u010dnem karkoli \u017eelim&quot;\" class=\"lazyload\" loading=\"lazy\"\/><\/p>\n<p>    <\/a><\/p>\n<p>        <a href=\"https:\/\/si.bloombergadria.com\/politika\/politika\" class=\"news-item-category\" rel=\"nofollow noopener\" target=\"_blank\"><br \/>\n            Politika<br \/>\n        <\/a><\/p>\n<p class=\"news-item-description\">ZDA po medvladnem besednem dvoboju prekinjajo vse posle s \u0160panijo.<\/p>\n<p>    <a href=\"https:\/\/si.bloombergadria.com\/politika\/politika\/98567\/spanija-oporeka-trumpovi-vojni\/news\" class=\"news-item-image\" rel=\"nofollow noopener\" target=\"_blank\"><\/p>\n<p>                                        <img decoding=\"async\" src=\"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-content\/uploads\/2026\/07\/98172_1x-1-18_kf.jpg\" alt=\"\u0160panija oporeka Trumpovi vojni: &quot;To ni prava pot&quot;\" class=\"lazyload\" loading=\"lazy\"\/><\/p>\n<p>    <\/a><\/p>\n<p>        <a href=\"https:\/\/si.bloombergadria.com\/politika\/politika\" class=\"news-item-category\" rel=\"nofollow noopener\" target=\"_blank\"><br \/>\n            Politika<br \/>\n        <\/a><\/p>\n<p class=\"news-item-description\">V skladu s tradicijo kritike ameri\u0161ke zunanje politike Madrid izrazil javno nasprotovanje vojni z Iranom.<\/p>\n<p>    <a href=\"https:\/\/si.bloombergadria.com\/politika\/politika\/93461\/spanska-feministicna-vlada-na-udaru-zaradi-obtozb-spolnih-zlorab\/news\" class=\"news-item-image\" rel=\"nofollow noopener\" target=\"_blank\"><\/p>\n<p>                                        <img decoding=\"async\" src=\"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-content\/uploads\/2026\/07\/59865_410874439_kf.jpg\" alt=\"\u0160panska feministi\u010dna vlada na udaru zaradi obto\u017eb spolnih zlorab\" class=\"lazyload\" loading=\"lazy\"\/><\/p>\n<p>    <\/a><\/p>\n<p>        <a href=\"https:\/\/si.bloombergadria.com\/politika\/politika\" class=\"news-item-category\" rel=\"nofollow noopener\" target=\"_blank\"><br \/>\n            Politika<br \/>\n        <\/a><\/p>\n<p class=\"news-item-description\">Niz \u0161kandalov zaradi spolno neprimernega ravnanja znotraj stranke \u0161panskega premierja Pedra Sancheza odtujuje prav tisto skupino volivk, ki si je ne more privo\u0161\u010diti izgubiti: \u017eenske.<\/p>\n<p>    <a href=\"https:\/\/si.bloombergadria.com\/ekonomija\/evropa\/87915\/spanija-z-dvojnim-dvigom-ocene-dolga\/news\" class=\"news-item-image\" rel=\"nofollow noopener\" target=\"_blank\"><\/p>\n<p>                                        <img decoding=\"async\" src=\"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-content\/uploads\/2026\/07\/42626_391124222_kf.jpg\" alt=\"\u0160panija: Od evropskega bolnika do ljubljenca finan\u010dnih trgov\" class=\"lazyload\" loading=\"lazy\"\/><\/p>\n<p>    <\/a><\/p>\n<p>        <a href=\"https:\/\/si.bloombergadria.com\/ekonomija\/evropa\" class=\"news-item-category\" rel=\"nofollow noopener\" target=\"_blank\"><br \/>\n            Evropa<br \/>\n        <\/a><\/p>\n<p class=\"news-item-description\">Dvojni dvig \u0161panske dol\u017eni\u0161ke ocene s strani agencij Moody&#8217;s in Fitch Ratings.<\/p>\n<p>Kako je dolgoletni levosredinski \u0161panski premier Pedro Sanchez\u00a0obrnil\u00a0negativne trende svojega gospodarstva, \u0161e zlasti dobro desetletje po zloglasni evrokrizi, ki je mo\u010dno prizadela \u0160panijo in druga ju\u017enoevropska gospodarstva? Zakaj je \u0161panski indeks eden najbolj donosnih indeksov v Evropi? In kako je Sanchezu uspelo ohraniti vtis stabilnosti levosredinsko vodene dr\u017eave na celini, kjer populisti\u010dna desnica v javnomnenjskih raziskavah pridobiva mo\u010d?<\/p>\n<p>                                                                                                                                            &#13;<\/p>\n<p>                                                                                                                                            &#13;<\/p>\n<p>                    Va\u0161e prijave ni bilo mogo\u010de shraniti. Prosimo, poskusite ponovno.<\/p>\n<p>                    Uspe\u0161no ste se prijavili.<\/p>\n<p>                                                                                                                                            Svetla izjema<\/p>\n<p>\u0160ir\u0161e evropsko gospodarstvo je izgubilo zagon; je pod nenehnim pritiskom doma\u010dih in tujih dejavnikov, pri \u010demer se pri\u010dakuje, da bo njegova rast do konca desetletja ostala precej pod zgodovinskimi povpre\u010dji.<\/p>\n<p>Makroekonomske obete zamegljuje preplet energetskega \u0161oka, ki ga je spro\u017eila izraelsko-ameri\u0161ka vojna proti Iranu, izvoza kitajskih proizvodnih prese\u017ekov in carinske politike predsednika Donalda Trumpa. Hkrati visoki javni dolgovi, staranje prebivalstva, nizka produktivnost in visoki stro\u0161ki energije na doma\u010di fronti oblikovalcem politik dodatno ote\u017eujejo sprejemanje odlo\u010ditev.<\/p>\n<p>                                                                                                                                            &#13;<\/p>\n<p>                                                                                                                                            &#13;<\/p>\n<p>Glede na nedavno poro\u010dilo Mednarodnega denarnega sklada (MDS) naj bi evroobmo\u010dje med letoma 2027 in 2031 v povpre\u010dju raslo le za 1,2 odstotka na leto. Vendar pa se v okviru splo\u0161nega upo\u010dasnjevanja rasti v evroobmo\u010dju majhna skupina gospodarstev mo\u010dno oddaljuje od povpre\u010dja. Med njimi je tudi \u0160panija.<\/p>\n<p>                                                                                                                                            &#13;<\/p>\n<p>                                                                                                                                            &#13;<\/p>\n<p>\u0160panija je v za\u010detku leta 2026 ostala najhitreje rasto\u010de gospodarstvo med \u0161tirimi najve\u010djimi gospodarstvi evrskega obmo\u010dja. BDP se je v prvem \u010detrtletju pove\u010dal za 0,6 odstotka glede na prej\u0161nje \u010detrtletje in za 2,7 odstotka medletno. Nem\u0161ko gospodarstvo je medtem zraslo za 0,3 odstotka, francosko za 1,1 odstotka, italijansko pa za 0,7 odstotka.<\/p>\n<p>                                                                                                                                            &#13;<\/p>\n<p>                                                                                                                                            &#13;<\/p>\n<p>Rast je poganjalo predvsem doma\u010de povpra\u0161evanje, ki je k letni rasti prispevalo 3,4 odstotne to\u010dke. Potro\u0161nja gospodinjstev se je pove\u010dala za 3,2 odstotka, nalo\u017ebe pa za 5,8 odstotka. Zunanja trgovina je rast zmanj\u0161ala za 0,7 odstotne to\u010dke, saj je uvoz rasel hitreje od izvoza.<\/p>\n<p>                                                                                                                                            &#13;<\/p>\n<p>                                                                                                                                            &#13;<\/p>\n<p>                                                                                            <img decoding=\"async\" m_ext=\"orig\" m_id=\"108128\" src=\"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-content\/uploads\/2026\/07\/108128_451659225_orig.jpg\"\/>&#13;<\/p>\n<p>                                                                                                    Bloomberg<\/p>\n<p>                                                                                                                                            &#13;<\/p>\n<p>                                                                                                                                            &#13;<\/p>\n<p>                                                                                                                                            Turizem zajema 12,6 odstotka \u0161panskega BDP.&#13;<\/p>\n<p>                                                                                                                                            &#13;<\/p>\n<p>                                                                                                                                            &#13;<\/p>\n<p>\u00a0<\/p>\n<p>                                                                                                                                            &#13;<\/p>\n<p>                                                                                                                                            &#13;<\/p>\n<p>\u0160pansko gospodarstvo naj bi tudi leta 2026 ohranilo solidno rast in \u0161e naprej prehitevalo druga velika gospodarstva evrskega obmo\u010dja, saj bosta odporna potro\u0161nja gospodinjstev in okrevanje nalo\u017eb odtehtala \u0161ibkej\u0161o zunanjo trgovino in politi\u010dno negotovost, ka\u017ee analiza kreditne zavarovalnice Coface. Glavno gonilo gospodarske aktivnosti bo ostala zasebna potro\u0161nja, ki zajema skoraj 55 odstotkov bruto doma\u010dega proizvoda, podprli pa jo bodo zmernej\u0161a inflacija, rast pla\u010d in mo\u010dan trg dela, ugotavljajo.<\/p>\n<p>                                                                                                                                            &#13;<\/p>\n<p>                                                                                                                                            &#13;<\/p>\n<p>Minister za gospodarstvo Carlos Cuerpo je prej\u0161nji teden poslancem v parlamentu povedal, da pri\u010dakuje, da se bo dr\u017eava otresla posledic vojne v Iranu in \u0161e naprej mo\u010dno rasla. &#8220;Na podlagi kazalnikov lahko \u017ee zdaj re\u010demo, da se je rast v drugem \u010detrtletju ohranila, kar nam omogo\u010da, da \u0161e naprej vodimo v rasti med glavnimi evropskimi gospodarstvi.&#8221;<\/p>\n<p>                                                                                                                                            &#13;<\/p>\n<p>                                                                                                                                            &#13;<\/p>\n<p>K rasti pomembno prispeva tudi turisti\u010dni sektor, ki je lani privabil rekordnih 96,8 milijona obiskovalcev. Sektor zajema 12,6 odstotka \u0161panskega bruto doma\u010dega proizvoda, ki se je pred kratkim pridru\u017eil ekskluzivnemu klubu gospodarstev z vrednostjo dveh bilijonov dolarjev.<\/p>\n<p>                                                                                                                                            &#13;<\/p>\n<p>                                                                                                                                            &#13;<\/p>\n<p>&#8220;\u0160panija ostaja ena najhitreje rasto\u010dih ve\u010djih evropskih ekonomij. Turizem dosega nove rekorde, okrepljena doma\u010da potro\u0161nja spodbuja podjetja, sredstva iz evropskih razvojnih skladov pa \u0161e naprej financirajo \u0161tevilne infrastrukturne in energetske projekte,&#8221; \u0161pansko gospodarstvo komentira upravljavec premo\u017eenja pri Sava Infond Toma\u017e Arih.<\/p>\n<p>                                                                                                                                            &#13;<\/p>\n<p>                                                                                                                                            &#13;<\/p>\n<p>&#8220;\u0160paniji je robustno gospodarsko rast v zadnjih letih uspelo ohraniti zaradi spleta ve\u010d dejavnikov,&#8221; pojasnjuje Ga\u0161per Zavr\u0161nik, nekdanji dopisnik Dela iz \u0160panije. &#8220;Pomembno vlogo je imel turizem, ki je po pandemiji okreval precej mo\u010dneje od pri\u010dakovanj. Ob njem se je mo\u010dno pove\u010dal tudi izvoz drugih storitev.&#8221;<\/p>\n<p>                                                                                                                                            &#13;<\/p>\n<p>                                                                                                                                            &#13;<\/p>\n<p>Izbolj\u0161anju makrokazalnikov je sledilo tudi \u010dedalje ve\u010dje zanimanje tujih vlagateljev. &#8220;\u0160panija se vse bolj uveljavlja kot ena najprivla\u010dnej\u0161ih evropskih destinacij za tehnolo\u0161ke investicije. Ameri\u0161ki velikani, kot sta Google in Amazon, v dr\u017eavi gradijo podatkovne centre in drugo digitalno infrastrukturo, pri \u010demer jih privabljajo ugodne cene elektri\u010dne energije iz obnovljivih virov, dobra geografska lega in kakovostna telekomunikacijska omre\u017eja,&#8221; pove Arih. (<a href=\"https:\/\/si.bloombergadria.com\/razkosje\/potovanja\/108685\/evrpski-palo-alto-marbella-postaja-novi-rudnik-zlata-za-bogate-iz-dubaja-kitajske-rusije-in-zda\/news\" target=\"_blank\" rel=\"nofollow noopener\">Pisali smo \u017ee, da \u017eeli Marbella postati evropska Silicijeva dolina<\/a>.)<\/p>\n<p>                                                                                                                                            &#13;<\/p>\n<p>                                                                                                                                            &#13;<\/p>\n<p>Pomemben dejavnik \u0161panske odpornosti so prav nizke cene energije, ki so v primerjavi z drugimi evropskimi velesilami, kot je Nem\u010dija, izjema. \u0160panska gospodinjstva so od marca, ko je pri\u0161lo do motenj v Hormu\u0161ki o\u017eini, pri ra\u010dunih za elektriko v povpre\u010dju\u00a0prihranila po 10 evrov na mesec, ka\u017ee analiza in\u0161tituta Ember.<\/p>\n<p>                                                                                                                                            &#13;<\/p>\n<p>                                                                                                                                            &#13;<\/p>\n<p>Vlada v Madridu v zadnjih nekaj letih veliko vlaga v obnovljive vire energije, pri \u010demer je njihova \u0161iritev od leta 2019 za pribli\u017eno 75 odstotkov zmanj\u0161ala vpliv fosilnih goriv na oblikovanje cen elektrike. Proizvodnja vetrne in son\u010dne energije se je med letoma 2021 in 2025 pove\u010dala za kar 37 odstotkov, ugotavlja in\u0161titut. \u0160panija je od leta 2019 podvojila zmogljivosti son\u010dnih in vetrnih elektrarn ter omre\u017eju dodala ve\u010d kot 40 gigavatov. (<a href=\"https:\/\/si.bloombergadria.com\/green\/zelena-tehnologija\/78708\/spanija-in-portugalska-sta-pokazali-kako-pomembna-je-stabilnost-omrezij-v-dobi-obnovljivih-virov-energije\/news\" target=\"_blank\" rel=\"nofollow noopener\">Prav na primeru \u0160panije in Portugalske smo ob elektri\u010dnem mrku izkusili, kako pomembna je stabilnost elektri\u010dnih omre\u017eij<\/a>.)<\/p>\n<p>                                                                                                                                            &#13;<\/p>\n<p>                                                                                                                                            &#13;<\/p>\n<p>Priseljevanje motor rasti<\/p>\n<p>\u0160panska banka BBVA med glavnimi dejavniki rasti navaja uspe\u0161no \u010drpanje evropskih sredstev za okrevanje in\u00a0vpliv priseljevanja na ve\u010danje ponudbe delovne sile. Stopnja brezposelnosti je v zadnjem \u010detrtletju 2025 prvi\u010d po svetovni finan\u010dni krizi padla pod 10 odstotkov. K pove\u010danju delovne sile je pomembno prispevalo predvsem priseljevanje, saj so tujci od leta 2022 ustvarili ve\u010d kot 70 odstotkov njenega prirasta.<\/p>\n<p>                                                                                                                                            &#13;<\/p>\n<p>                                                                                                                                            &#13;<\/p>\n<p>\u0160panska vlada je glede priseljevanja ubrala druga\u010dno pot kot druge evropske vlade, saj je letos potrdila na\u010drt za legalizacijo pribli\u017eno pol milijona migrantov brez urejenega statusa, kar jim bo omogo\u010dilo zakonito vklju\u010ditev na trg dela. Na\u010drt predvideva izdajo enoletnega dovoljenja za prebivanje z mo\u017enostjo podalj\u0161anja.<\/p>\n<p>                                                                                                                                            &#13;<\/p>\n<p>                                                                                                                                            &#13;<\/p>\n<p>Tudi poznavalec Zavr\u0161nik kot zelo pomemben dejavnik gospodarske rasti izpostavi priseljevanje. &#8220;\u0160tevilo prebivalcev \u0160panije se je v zadnjih letih pove\u010devalo za pribli\u017eno pol milijona na leto, skoraj v celoti na ra\u010dun priseljevanja. S tem pa je povezan tudi drobni tisk &#8216;\u0161panskega gospodarskega \u010dude\u017ea&#8217;,&#8221; doda.<\/p>\n<p>                                                                                                                                            &#13;<\/p>\n<p>                                                                                                                                            &#13;<\/p>\n<p>&#8220;Zaradi rasti prebivalstva je gospodarstvo v precej\u0161nji meri raslo po obsegu. \u010ce gledamo BDP na prebivalca, je bila rast manj izrazita. Ob tem ne smemo spregledati \u0161e nekaterih drugih te\u017eav: \u0160panija se poleg tega \u0161e vedno spoprijema z ne dovolj visoko produktivnostjo, pomanjkanjem ustrezno usposobljene delovne sile in \u0161ibkej\u0161imi nalo\u017ebami na nekaterih podro\u010djih.&#8221;<\/p>\n<p>                                                                                                                                            &#13;<\/p>\n<p>                                                                                                                                            &#13;<\/p>\n<p>So\u010dasno pa se poglablja stanovanjska kriza, predvsem v Madridu, Barceloni, na turisti\u010dno zanimivi sredozemski obali in otokih. &#8220;Nedostopnost stanovanj ote\u017euje mobilnost delovne sile ter zmanj\u0161uje\u00a0u\u010dinek gospodarske rasti na \u017eivljenjski standard prebivalcev,&#8221; ocenjuje novinar Zavr\u0161nik.<\/p>\n<p>                                                                                                                                            &#13;<\/p>\n<p>                                                                                                                                            &#13;<\/p>\n<p>Bonitetne agencije nagradile Madrid<\/p>\n<p>Sanchezovi vladi je od leta 2020 prav tako uspelo zni\u017eati javnofinan\u010dni dolg. Leta 2020 je ta zna\u0161al skoraj 120 odstotkov BDP, ob koncu lanskega leta pa pribli\u017eno 100 odstotkov. Razmerje med \u0161panskim javnim dolgom in BDP je ni\u017eje kot v nekaterih drugih evropskih dr\u017eavah, kot so Francija, Belgija, Zdru\u017eeno kraljestvo, Gr\u010dija in Italija.<\/p>\n<p>                                                                                                                                            &#13;<\/p>\n<p>                                                                                                                                            &#13;<\/p>\n<p>Izbolj\u0161ane makroobete so opazile tudi bonitetne agencije, kar se je odrazilo v splo\u0161nem zvi\u0161anju bonitetnih ocen \u0160panije. Lansko jesen so bonitetne agencije Moody&#8217;s, S&amp;P Global in Fitch vse zvi\u0161ale kreditne ocene za eno stopnjo. Moody\u2019s je oceno zvi\u0161al na A3, Fitch pa na A, kar je pri obeh najvi\u0161ja raven po letu 2012. S&amp;P Global je medtem dolgoro\u010dno bonitetno oceno \u0160panije zvi\u0161al na A+, pri \u010demer je obete ocenil kot stabilne.<\/p>\n<p>                                                                                                                                            &#13;<\/p>\n<p>                                                                                                                                            &#13;<\/p>\n<p>Moody\u2019s je odlo\u010ditev utemeljil z bolj uravnote\u017eenim modelom gospodarske rasti, izbolj\u0161anjem razmer na trgu dela in krepitvijo ban\u010dnega sektorja. Fitch je podobno poudaril, da je \u0161pansko gospodarstvo preseglo pri\u010dakovanja in ob\u010dutno prehitelo druga velika gospodarstva evrskega obmo\u010dja. S&amp;P Global pa je izpostavil robusten zasebni sektor, visoke stopnje var\u010devanja in uspe\u0161nost izvoza.<\/p>\n<p>                                                                                                                                            &#13;<\/p>\n<p>                                                                                                                                            &#13;<\/p>\n<p>\u0160panski javnofinan\u010dni primanjkljaj naj bi se leta 2026 dodatno zmanj\u0161al, k \u010demur bosta prispevala postopno ukinjanje pomo\u010di po poplavah oktobra 2024 in rast dav\u010dnih prihodkov zaradi mo\u010dne potro\u0161nje ter zaposlenosti, napoveduje dru\u017eba Coface. Pri\u010dakujejo, da bo \u0160panija prvi\u010d po letu 2007 ustvarila primarni prora\u010dunski prese\u017eek, ki ne vklju\u010duje stro\u0161kov obresti. Vlada je ve\u010dino ukrepov, sprejetih med energetsko krizo, \u017ee umaknila, zni\u017eane cene elektrike za ranljiva gospodinjstva pa bodo veljale do konca leta.<\/p>\n<p>                                                                                                                                            &#13;<\/p>\n<p>                                                                                                                                            &#13;<\/p>\n<p>                                                    <img loading=\"lazy\" decoding=\"async\" src=\"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-content\/uploads\/2026\/07\/1785303075_890_gift_article_si.png\" alt=\"Gift Article\" width=\"630\" height=\"157\"\/><\/p>\n<p>Javnofinan\u010dno konsolidacijo ote\u017euje dejstvo, da vladi\u00a0ni uspelo\u00a0pridobiti parlamentarne podpore za novi prora\u010dun. \u0160panija namre\u010d ni sprejela novega prora\u010duna od leta 2023, ker manj\u0161inska koalicija nima zadostne podpore v razdrobljenem parlamentu. Prora\u010dun iz leta 2023 bo tako najverjetneje podalj\u0161an \u017ee tretje leto zaporedoma, kar omejuje mo\u017enosti za strukturne reforme in hitrej\u0161e zni\u017eevanje dolga, napoveduje zavarovalnica Coface.<\/p>\n<p>                                                                                                                                            &#13;<\/p>\n<p>                                                                                                                                            &#13;<\/p>\n<p>CaixaBank pri\u010dakuje, da se bo \u0161panski prora\u010dunski primanjkljaj letos zni\u017eal na 2,1 odstotka bruto doma\u010dega proizvoda z 2,5 odstotka leta 2025, k \u010demur naj bi prispevali solidna gospodarska rast in manj\u0161i izredni izdatki. Po vladnih ocenah sta ti postavki leta 2025 zajemali okoli 0,5 odstotka BDP. Vi\u0161ja obrambna poraba naj bi del izbolj\u0161anja izni\u010dila.<\/p>\n<p>                                                                                                                                            &#13;<\/p>\n<p>                                                                                                                                            &#13;<\/p>\n<p>\u0160panija bi kljub temu ostala v bolj\u0161em fiskalnem polo\u017eaju kot ve\u010d velikih evropskih gospodarstev. Evropska komisija za leto 2026 Franciji napoveduje primanjkljaj v vi\u0161ini 4,9 odstotka BDP, Italiji pa 2,8 odstotka. \u0160panski fiskalni svet AIReF je nekoliko bolj optimisti\u010den od CaixaBank in pri\u010dakuje primanjkljaj v vi\u0161ini dva odstotka BDP.<\/p>\n<p>                                                                                                                                            &#13;<\/p>\n<p>                                                                                                                                            &#13;<\/p>\n<p>                                                                                            <img decoding=\"async\" m_ext=\"orig\" m_id=\"106243\" src=\"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-content\/uploads\/2026\/07\/106243_spanjolska-eu-bloomberg-adria-233860016_orig.jpg\"\/>&#13;<\/p>\n<p>                                                                                                    Denis Doyle\/Bloomberg<\/p>\n<p>                                                                                                                                            &#13;<\/p>\n<p>                                                                                                                                            &#13;<\/p>\n<p>                                                                                                                                            Madrid se zadol\u017euje ceneje kot Pariz&#13;<\/p>\n<p>                                                                                                                                            &#13;<\/p>\n<p>                                                                                                                                            &#13;<\/p>\n<p>\u00a0<\/p>\n<p>                                                                                                                                            &#13;<\/p>\n<p>                                                                                                                                            &#13;<\/p>\n<p>Stro\u0161ki zadol\u017eevanja \u0160panije ni\u017eji od Francije<\/p>\n<p>Stro\u0161ki zadol\u017eevanja \u0161panske vlade so od septembra 2024 prav tako ni\u017eji od stro\u0161kov zadol\u017eevanja francoske vlade. Zadnji\u010d, ko je \u0160panija za najem denarja pla\u010dala manj kot Francija, drugo najve\u010dje gospodarstvo Evropske unije, je bilo novembra 2006.<\/p>\n<p>                                                                                                                                            &#13;<\/p>\n<p>                                                                                                                                            &#13;<\/p>\n<p>Povpre\u010dni stro\u0161ek novoizdanega \u0161panskega dr\u017eavnega dolga se je leta 2025 zaradi ni\u017ejih tr\u017enih obrestnih mer zni\u017eal za 46 bazi\u010dnih to\u010dk na 2,70 odstotka, ugotavlja CaixaBank. Povpre\u010dni stro\u0161ek celotnega dolga v obtoku pa se je pove\u010dal za 10 bazi\u010dnih to\u010dk na 2,31 odstotka, saj je dr\u017eava stare vrednostne papirje z ni\u017ejimi kuponi nadome\u0161\u010dala z dra\u017ejim zadol\u017eevanjem.<\/p>\n<p>                                                                                                                                            &#13;<\/p>\n<p>                                                                                                                                            &#13;<\/p>\n<p>Povpre\u010dna ro\u010dnost \u0161panskega dolga ostaja blizu osmih let, pri \u010demer v enem letu zapade le okoli 13 odstotkov obveznosti, kar omejuje kratkoro\u010dna tveganja refinanciranja. Banka ocenjuje \u0161e, da bi se lahko pla\u010dila obresti celotnega sektorja dr\u017eave leta 2026 pove\u010dala na 2,5 odstotka BDP z 2,4 odstotka lani. To bi bilo \u0161e vedno precej manj od 3,5 odstotka, zabele\u017eenega leta 2014.<\/p>\n<p>                                                                                                                                            &#13;<\/p>\n<p>                                                                                                                                            &#13;<\/p>\n<p>Javni dolg naj bi ob koncu leta 2026 zna\u0161al okoli 99 odstotkov BDP, kar je \u0161e vedno ve\u010d kot eno odstotno to\u010dko nad ravnjo iz leta 2019 pred pandemijo. CaixaBank ocenjuje, da so kratkoro\u010dne potrebe Madrida zaradi \u0161iroke in stabilne baze vlagateljev obvladljive, vendar opozarja, da glavni izziv ostaja dolgoro\u010dna verodostojnost fiskalne politike.<\/p>\n<p>                                                                                                                                            &#13;<\/p>\n<p>                                                                                                                                            &#13;<\/p>\n<p>Razmiki med donosi dr\u017eavnih obveznic v evrskem obmo\u010dju so se letos zni\u017eali na najni\u017eje ravni po propadu banke Lehman Brothers leta 2008, vendar vlagatelji ocenjujejo, da bo nadaljnje zmanj\u0161evanje brez globljih gospodarskih in fiskalnih reform te\u017eko.<\/p>\n<p>                                                                                                                                            &#13;<\/p>\n<p>                                                                                                                                            &#13;<\/p>\n<p>Zahtevani pribitek za obveznice ju\u017enoevropskih dr\u017eav glede na nem\u0161ke obveznice se skoraj neprekinjeno zmanj\u0161uje od konca leta 2023, ko so trgi za\u010deli pri\u010dakovati zni\u017eanje obrestnih mer Evropske centralne banke (ECB).<\/p>\n<p>                                                                                                                                            &#13;<\/p>\n<p>                                                                                                                                            &#13;<\/p>\n<p>Trenutna razlika v donosih med \u0161panskimi 10-letnimi dr\u017eavnimi obveznicami in nem\u0161kimi 10-letnimi bundi zna\u0161a 45,6 bazne to\u010dke, medtem ko razmerje med francoskimi in nem\u0161kimi obveznicami zna\u0161a okoli 77 baznih to\u010dk.<\/p>\n<p>                                                                                                                                            &#13;<\/p>\n<p>                                                                                                                                            &#13;<\/p>\n<p>IBEX 35 med najbolj donosnimi indeksi v Evropi<\/p>\n<p>&#8220;Medtem ko je bila pozornost vlagateljev usmerjena predvsem v ameri\u0161ke tehnolo\u0161ke velikane, je \u0161panski trg tiho dosegal odli\u010dne rezultate,&#8221; je izpostavil\u00a0upravljavec premo\u017eenja Arih. Dodaja, da \u0161panski borzni indeks skoraj nima tehnolo\u0161kih podjetij. &#8220;Njegova hrbtenica so banke, podjetja za oskrbo in dru\u017ebe iz potro\u0161ni\u0161kega sektorja.&#8221;<\/p>\n<p>                                                                                                                                            &#13;<\/p>\n<p>                                                                                                                                            &#13;<\/p>\n<p>&#13;<\/p>\n<p>                                                                                                                                            \u0160panski indeks IBEX 35, ki spremlja 35 najbolj likvidnih podjetij na madridski borzi, je do sredine julija vlagateljem prinesel skoraj 14-odstotni donos v evrih skupaj z dividendami.&#13;<\/p>\n<p>Ve\u010d kot tretjino indeksa zajemajo\u00a0finan\u010dne dru\u017ebe, pribli\u017eno petino podjetja za javno oskrbo, predvsem proizvajalci in distributerji elektri\u010dne energije, okoli desetino pa podjetja iz potro\u0161ni\u0161kega sektorja. &#8220;Prav ta precej druga\u010dna sestava indeksa je eden klju\u010dnih razlogov za leto\u0161nji uspeh,&#8221; pojasnjuje Arih.<\/p>\n<p>                                                                                                                                            &#13;<\/p>\n<p>                                                                                                                                            &#13;<\/p>\n<p>Barclays ostaja naklonjen \u0161panskim bankam in je pred objavo rezultatov drugega\u00a0\u010detrtletja ve\u010dini zvi\u0161al ciljne cene. Med favoriti ostajata CaixaBank in Santander, za kateri pri\u010dakuje, da bosta presegli pri\u010dakovanja, medtem ko je pri BBVA in Bankinterju nevtralen. Analitiki pri\u010dakujejo ugodno drugo \u010detrtletje, vendar opozarjajo na vse ve\u010dje razlike med bankami pri pretvarjanju rasti v dobi\u010dkonosnost in donose za delni\u010darje.<\/p>\n<p>                                                                                                                                            &#13;<\/p>\n<p>                                                                                                                                            &#13;<\/p>\n<p>&#8220;Banke so imele letos zelo ugodno okolje za poslovanje, saj jim vi\u0161je obrestne mere \u0161e vedno omogo\u010dajo ustvarjanje nadpovpre\u010dnih dobi\u010dkov, hkrati pa je \u0161pansko gospodarstvo ostalo presenetljivo odporno. Brezposelnost se postopoma zni\u017euje, povpra\u0161evanje po kreditih ostaja stabilno, kakovost posojil pa se ni bistveno poslab\u0161ala,&#8221; pojasnjuje Arih. &#8220;Posledi\u010dno so \u0161tevilne \u0161panske banke objavile dobre poslovne rezultate in vlagateljem namenile privla\u010dne dividende.&#8221;<\/p>\n<p>                                                                                                                                            &#13;<\/p>\n<p>                                                                                                                                            &#13;<\/p>\n<p>Upravitelj premo\u017eenja iz Sava Infond izpostavlja tudi &#8220;pomembno vlogo&#8221;, ki so jo odigrala podjetja za javno oskrbo, ki so zaradi stabilnih prihodkov in manj\u0161e ob\u010dutljivosti za gospodarska nihanja zanimiva izbira za vlagatelje, ki v \u010dasu ve\u010dje negotovosti i\u0161\u010dejo ve\u010djo stabilnost v svojih portfeljih.<\/p>\n<p>                                                                                                                                            &#13;<\/p>\n<p>                                                                                                                                            &#13;<\/p>\n<p>Banka Goldman Sachs je spomladi za leto 2026 napovedala 24,8-odstotno rast dobi\u010dka na delnico za podjetja, ki kotirajo na \u0161panski borzi, v primerjavi s 15,3 odstotka za indeks Euro Stoxx 50.<\/p>\n<p>                                                                                                                                            &#13;<\/p>\n<p>                                                                                                                                            Politi\u010dna razdrobljenost omejuje reforme<\/p>\n<p>\u010ceprav se \u0161pansko gospodarstvo izbolj\u0161uje in ostaja na poti rasti, dr\u017eava ni brez politi\u010dne nestabilnosti. Dolgoletni premier Sanchez, ki je na oblasti od leta 2018, namre\u010d od parlamentarnih volitev leta 2023 vodi manj\u0161insko vlado.<\/p>\n<p>                                                                                                                                            &#13;<\/p>\n<p>                                                                                                                                            &#13;<\/p>\n<p>Z ve\u010djimi te\u017eavami pri sprejemanju klju\u010dne zakonodaje se soo\u010da predvsem od oktobra 2025, ko je katalonska separatisti\u010dna stranka Junts prekinila zunajparlamentarno sodelovanje z njegovo socialisti\u010dno vlado. To je ote\u017eilo predvsem sprejemanje prora\u010duna. Predlog okvira prora\u010dunskih odhodkov za leto 2027 je bil prej\u0161nji teden zavrnjen s 176 glasovi proti, 166 glasovi za in petimi vzdr\u017eanimi glasovi.<\/p>\n<p>                                                                                                                                            &#13;<\/p>\n<p>                                                                                                                                            &#13;<\/p>\n<p>Sancheza od julijskih volitev leta 2023 na oblasti dr\u017ei krhko zavezni\u0161tvo levih in regionalnih strank, zaradi \u010desar je morala vlada vsak zakon usklajevati posebej. Izguba podpore stranke Junts je prispevala k zavrnitvi prora\u010duna za leto 2026, vlada pa je \u010dedalje bolj prisiljena vladati z odloki. Junts kljub temu izklju\u010duje mo\u017enost podpore nezaupnici.<\/p>\n<p>                                                                                                                                            &#13;<\/p>\n<p>                                                                                                                                            &#13;<\/p>\n<p>&#8220;Sanchezova vlada se na oblasti ohranja predvsem zato, ker njen padec za zdaj ni v interesu ve\u010dine strank, od katerih je odvisna. Koalicija socialistov in levi\u010darskega zavezni\u0161tva Sumar v parlamentu nima ve\u010dine, zato mora podporo za skoraj vsak pomembnej\u0161i ukrep iskati pri baskovskih in katalonskih nacionalisti\u010dnih strankah, ki so Sanchezu po pred\u010dasnih volitvah leta 2023 omogo\u010dile \u0161e en mandat,&#8221; politi\u010dni polo\u017eaj dolgoletnega premierja komentira Zavr\u0161nik iz \u010dasnika Delo.<\/p>\n<p>                                                                                                                                            &#13;<\/p>\n<p>                                                                                                                                            &#13;<\/p>\n<p>Izpostavi, da tak\u0161na odvisnost &#8220;mo\u010dno omejuje manevrski prostor vlade in jo sili v nenehna pogajanja, popu\u0161\u010danja in sklepanje razli\u010dnih bolj ali manj priljubljenih kompromisov&#8221;. &#8220;To se ka\u017ee tudi pri prora\u010dunu: vladi od leta 2023 ni uspelo sprejeti novega, za leto 2025 pa v parlament ni poslala niti osnutka. Kljub temu Sanchez vztraja, da bo mandat kon\u010dal leta 2027,&#8221; dodaja.<\/p>\n<p>                                                                                                                                            &#13;<\/p>\n<p>                                                                                                                                            &#13;<\/p>\n<p>\u010ceprav so pred\u010dasne volitve zaenkrat zunaj igre, Sanchezovi socialisti\u010dni stranki PSOE v javnomnenjskih anketah ne ka\u017ee najbolje. Premik volivcev na desno na zadnjih \u0161tirih regionalnih volitvah namre\u010d nakazuje, da bi\u00a0se lahko konservativna Ljudska stranka (PP) vrnila na oblast.<\/p>\n<p>                                                                                                                                            &#13;<\/p>\n<p>                                                                                                                                            &#13;<\/p>\n<p>PP je na decembrskih volitvah v Extremaduri ter v Kastilji in Le\u00f3nu, Arag\u00f3nu in Andaluziji letos spomladi ohranila vodilni polo\u017eaj. Ker pa v regijah ni dobila \u017eelene ve\u010dine, je sklenila nov koalicijski dogovor s skrajno desno stranko Vox.<\/p>\n<p>                                                                                                                                            &#13;<\/p>\n<p>                                                                                                                                            &#13;<\/p>\n<p>Slednja se zavzema predvsem za protipriseljensko politiko, pri \u010demer je podporo regionalnim vladam PP pogojevala s sprejetjem ukrepov, s katerimi bi imeli \u0161panski dr\u017eavljani prednost pred priseljenci pri dostopu do stanovanj in nekaterih oblik socialne pomo\u010di. Njene politike pridobivajo priljubljenost, kar je razvidno tudi iz podpore v javnomnenjskih raziskavah. Podpora stranki Vox zna\u0161a okoli 17 odstotkov v zdru\u017eenih podatkih o volilnih namerah, ki jih je zbral Politico, s \u010dimer zaostaja za Sanchezovo stranko PSOE s 27 odstotki in za PP s 33 odstotki.<\/p>\n<p>                                                                                                                                            &#13;<\/p>\n<p>                                                                                                                                            &#13;<\/p>\n<p>Novinar Zavr\u0161nik izpostavi, da se koalicijski partnerji zavedajo, da bi pred\u010dasne volitve najverjetneje dobila opozicijska PP, ki bi za sestavo vlade potrebovala skrajno desni Vox, kar se je \u017ee zgodilo na regionalni ravni. &#8220;Prav mo\u017enost vlade PP in Voxa je za zdaj glavno vezivo precej heterogene parlamentarne ve\u010dine, ki Sanchezu omogo\u010da pre\u017eivetje.&#8221;<\/p>\n<p>                                                                                                                                            &#13;<\/p>\n<p>                                                                                            <img decoding=\"async\" m_ext=\"orig\" m_id=\"103519\" src=\"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-content\/uploads\/2026\/07\/103519_451103615_orig.jpg\"\/>&#13;<\/p>\n<p>                                                                                                    Bloomberg<\/p>\n<p>                                                                                                                                            &#13;<\/p>\n<p>                                                                                                                                            &#13;<\/p>\n<p>                                                                                                                                            Sanchezovo vlado tresejo korupcijske afere&#13;<\/p>\n<p>\u00a0<\/p>\n<p>                                                                                                                                            &#13;<\/p>\n<p>                                                                                                                                            &#13;<\/p>\n<p>\u010ceprav Sanchezova priseljenska politika u\u017eiva podporo med levo usmerjenimi volivci doma in v tujini, ji pomemben del \u0161panskih volivcev nasprotuje. Pritisk na omejene vire, zlasti na stanovanjski trg, je \u017ee opazen, zato bo vlada morda prisiljena upo\u010dasniti tempo priseljevanja. Zahtevana cena rabljenih stanovanj v \u0160paniji se je denimo junija pove\u010dala za kar 17,2 odstotka medletno, ugotavlja tamkaj\u0161nji statisti\u010dni urad.<\/p>\n<p>                                                                                                                                            &#13;<\/p>\n<p>                                                                                                                                            &#13;<\/p>\n<p>\u010casopis El Pais \u0160panijo opisuje kot dr\u017eavo s 50 milijoni prebivalcev, vendar z infrastrukturo za le 40 milijonov. Njeno prebivalstvo se je pove\u010dalo precej hitreje kot v drugih dr\u017eavah EU. Od leta 2000 se je pove\u010dalo za ve\u010d kot 20 odstotkov, medtem ko se je v Nem\u010diji pove\u010dalo za manj kot dva odstotka. Javne nalo\u017ebe so lani zna\u0161ale manj kot tri odstotke BDP, kar je pod povpre\u010djem EU, \u0161tevilna \u0161panska gospodinjstva pa menijo, da jim gre slab\u0161e kot leta 2022, navaja Bloomberg.<\/p>\n<p>                                                                                                                                            &#13;<\/p>\n<p>                                                                                                                                            &#13;<\/p>\n<p>&#8220;Stanovanjska kriza je po mnenju \u0160pancev z naskokom najve\u010dji problem v dr\u017eavi. V julijskem barometru \u0161panskega centra za sociolo\u0161ke raziskave CIS jo je kot enega od treh glavnih problemov \u0160panije navedlo 43 odstotkov vpra\u0161anih,&#8221; izpostavlja Zavr\u0161nik s \u010dasnika Delo.<\/p>\n<p>                                                                                                                                            &#13;<\/p>\n<p>                                                                                                                                            &#13;<\/p>\n<p>                                                                                                                                            Korupcijske afere<\/p>\n<p>Sanchezova vlada in Socialisti\u010dna stranka sta pod vse ve\u010djim pritiskom tudi zaradi ve\u010d korupcijskih afer. Med odmevnej\u0161imi primeri je sojenje Sanchezovemu bratu Davidu zaradi domnevnega trgovanja z vplivom, nekdanji premier Jose Luis Rodr\u00edguez Zapatero pa se je zna\u0161el v preiskavi zaradi suma pranja denarja. Policija je preiskala tudi sede\u017e socialistov v Madridu v okviru postopka zaradi domnevne kampanje proti politi\u010dnim nasprotnikom, ki jo je opozicija poimenovala &#8220;socialisti\u010dni Watergate&#8221;. Poleg tega sodi\u0161\u010de \u017ee od leta 2024 preiskuje poslovne zadeve Sanchezove \u017eene Begone Gomez, ki ji o\u010dita zlorabo sredstev in trgovanja z vplivom.<\/p>\n<p>                                                                                                                                            &#13;<\/p>\n<p>&#8220;Vlada je v precej slab\u0161i kondiciji kot na za\u010detku mandata. Socialiste obremenjuje vrsta afer in sodnih preiskav. Bolj kot primeri, povezani s Sanchezovo partnerico in bratom, ki jih del \u0161panske levice dojema kot lawfare, mu \u0161kodijo afere, ki zadevajo nekdanje vidne predstavnike socialisti\u010dne stranke. Sanchez za zdaj ni neposredno vpleten v nobeno od teh afer, vendar njihovo kopi\u010denje spodkopava njegovo verodostojnost in dodatno ote\u017euje odnose s parlamentarnimi zavezniki,&#8221; sklene poznavalec Zavr\u0161nik.<\/p>\n<p>                                                                                                                                            &#13;<\/p>\n<p>                                                                                                                                            &#13;<\/p>\n<p>Evropska zavist<\/p>\n<p>\u0160panska zgodba o rasti vzbuja v nekaterih evropskih prestolnicah zavist. V evropskih prestolnicah nezadovoljstvo z Madridom vzbuja dejstvo, da \u0160panija prora\u010dunski primanjkljaj zmanj\u0161uje ob razmeroma nizkih stro\u0161kih zadol\u017eevanja, hkrati pa zavra\u010da pove\u010danje izdatkov za obrambo. \u010ceprav druge \u010dlanice i\u0161\u010dejo sredstva za krepitev evropske varnosti zaradi ruske agresije in ameri\u0161kega umika, \u017eeli Sanchez obrambne izdatke ohraniti pri 2,1 odstotka BDP, torej pod ciljem 3,5 odstotka.<\/p>\n<p>                                                                                                                                            &#13;<\/p>\n<p>                                                                                                                                            &#13;<\/p>\n<p>Madrid obenem zagovarja ve\u010d skupnega zadol\u017eevanja EU, ki bi dr\u017eavam ju\u017ene Evrope omogo\u010dilo ugodnej\u0161e financiranje, vendar bi del tveganja preneslo na fiskalno bolj zadr\u017eane \u010dlanice, kot sta Nem\u010dija in Nizozemska.<\/p>\n<p>                                                                                                                                            &#13;<\/p>\n<p>                                                                                                                                            &#13;<\/p>\n<p>Gospodarski minister Cuerpo je v preteklosti ve\u010dkrat predlagal evropski dr\u017eavni sklad, ki bi centraliziral del dolga \u010dlanic in zmanj\u0161al stro\u0161ke lo\u010denega izdajanja obveznic. Predlog je med finan\u010dnimi ministri naletel na odpor, pomisleke, da bi spodbujal fiskalno neodgovorno porabo, pa je izrazila celo Francija. Po mnenju njegovih zagovornikov bi bilo treba idejo presojati predvsem v lu\u010di sedanjih gospodarskih in geopoliti\u010dnih razmer.<\/p>\n<p>                                                                                                                                            &#13;<\/p>\n<p>                                                                                                                                            &#13;<\/p>\n<p>Cuerpo predlaga, da bi Evropska komisija prevzela izdajo dela dolga, ki ga zdaj dr\u017eave \u010dlanice izdajajo samostojno. Tak model bi po njegovem mnenju zni\u017eal stro\u0161ke obresti za ve\u010d milijard evrov, zmanj\u0161al razdrobljenost evropskih finan\u010dnih trgov ter ustvaril skupno varno nalo\u017ebo, ki bi okrepila unijo kapitalskih trgov in mednarodno vlogo evra, je gospodarski minister povedal v intervjuju za Bloomberg.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"\u010ce odmislimo vro\u010dino in gozdne po\u017eare, ki so zajeli osrednje dele dr\u017eave, \u0160panija do\u017eivlja lepo poletje. Njena reprezentanca&hellip;\n","protected":false},"author":2,"featured_media":173649,"comment_status":"","ping_status":"","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":"","_share_on_mastodon":"0"},"categories":[3],"tags":[65,66,37,38,44562],"class_list":["post-173648","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","category-evropa","tag-europe","tag-evropa","tag-slovene","tag-slovenscina","tag-vladi-premierja-sancheza-je-uspelo-stabilizirati-spansko-gospodarstvo-kljub-korupcijskim-skandalom"],"share_on_mastodon":{"url":"https:\/\/pubeurope.com\/@si\/117001629962012924","error":""},"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/173648","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/users\/2"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=173648"}],"version-history":[{"count":0,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/173648\/revisions"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media\/173649"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=173648"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=173648"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=173648"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}