![\"Zdenka](\"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-content\/uploads\/2026\/07\/FP-IMG_20260723_103730-600.webp\")
<\/p>\nEvropa ne do\u017eivlja za\u010dasne demografske krize, ampak trajno spremembo dru\u017ebe, na katero se mora prilagoditi, je klju\u010dna ugotovitev sve\u017ee objavljenega demografskega poro\u010dila evropske komisije. \u00bbZdravila\u00ab za prihodnost pa Evropska unija ne i\u0161\u010de (ve\u010d) v \u00bbvrnitvi v preteklost\u00ab z visoko rodnostjo, ampak v prilagoditvah gospodarstva, dr\u017eave in socialnih sistemov novi realnosti \u2013 dru\u017ebi dolgo\u017eivosti in prilo\u017enostim, ki jih odpira.<\/p>\n
Dalj\u0161e in bolj zdravo \u017eivljenje namre\u010d prina\u0161a tudi nove mo\u017enosti, med drugim ljudem omogo\u010da, da dlje ostanejo aktivni, se udejstvujejo v skupnosti, prena\u0161ajo svoje znanje in izku\u0161nje ter \u0161e naprej prispevajo dru\u017ebi. Dolgo\u017eivost ima tudi gospodarski u\u010dinek: odpira prostor za tako imenovano srebrno ekonomijo (angle\u0161ko silver economy), ki obsega hitro rasto\u010di trg izdelkov in storitev, prilagojen potrebam in \u017eeljam starej\u0161ih.<\/p>\n
Lestvica najstarej\u0161ih in najmlaj\u0161ih<\/p>\n
Po starosti prebivalstva so med dr\u017eavami EU najstarej\u0161e Italija, Bolgarija, Portugalska, Gr\u010dija, \u0160panija, Nem\u010dija, Hrva\u0161ka in Slovenija, medtem ko Irska, Luksemburg, Malta, Ciper in \u0160vedska sodijo med demografsko najmlaj\u0161e \u010dlanice.<\/p>\n
Evropa tako prehaja v obdobje, v katerem starej\u0161i, ki predstavljajo vse ve\u010dji dele\u017e prebivalstva, niso ve\u010d razumljeni kot breme, ampak kot pomemben dru\u017ebeni kapital. \u010ceprav gre za pomemben premik v razmi\u0161ljanju, ki staranja ne obravnava ve\u010d zgolj skozi stro\u0161ke pokojnin, zdravstva in oskrbe, hkrati prina\u0161a tudi nove odgovornosti: demografska politika prihodnosti se ne more vrteti samo okoli pokojnin, temve\u010d mora biti ve\u010dji poudarek na zdravstvu, stanovanjskem vpra\u0161anju, trgu dela, izobra\u017eevanju, socialnem varstvu in predvsem medgeneracijskem sodelovanju.<\/p>\n
Mladi in starej\u0161i ne tekmujejo\u00a0za iste pravice<\/p>\n
Prav pri medgeneracijskem so\u017eitju se pojavljajo najve\u010dje napetosti in zdi se, da solidarnost \u017ee razpada: mlaj\u0161e generacije skrbi, ali bodo neko\u010d sploh dele\u017ene dostojne pokojnine, starej\u0161i pa po desetletjih dela pri\u010dakujejo ve\u010d spo\u0161tovanja in priznanja za svoj prispevek dru\u017ebi.<\/p>\n
Leta 2025 je imela Evropska unija pribli\u017eno\u00a0450,6 milijona prebivalcev. Projekcije ka\u017eejo, da bo prebivalstvo doseglo vrh \u017ee leta 2029 in nato za\u010delo upadati. Do leta 2100 naj bi se zmanj\u0161alo na pribli\u017eno\u00a0399 milijonov ljudi.\u00a0<\/p>\n
A to ni boj ene generacije proti drugi, opozarja Zdenka Jan, predsednica Zveze dru\u0161tev upokojencev Slovenije (ZDUS). \u00bbNajve\u010dja zmota bi bila, \u010de bi za\u010deli generacije \u0161\u010duvati drugo proti drugi. Mladi in starej\u0161i niso tekmeci za iste pravice, ampak partnerji v istem dru\u017ebenem sistemu. Vsak mlad \u010dlovek bo neko\u010d star in vsaka odlo\u010ditev, ki jo sprejmemo danes, bo dolo\u010dala kakovost njegovega \u017eivljenja \u010dez nekaj desetletij.\u00ab Po njenem mnenju je najve\u010dja odgovornost dr\u017eave, da oblikuje dolgoro\u010dno vzdr\u017ene politike, ki bodo zagotavljale dostojne pokojnine, dostopno zdravstvo, u\u010dinkovito dolgotrajno oskrbo in kakovostno \u017eivljenje za vse generacije.<\/p>\n
<\/p>\n
Predsednica ZDUS Zdenka\u00a0Jan \/ Foto: osebni arhiv<\/p>\n
\u00bbMlade skrbi, ali bodo neko\u010d sploh imeli dostojne pokojnine, starej\u0161i pa opozarjajo, da pokojnina ni socialna pomo\u010d, ampak rezultat desetletij dela in vpla\u010devanja prispevkov \u2013 in oboji imajo prav,\u00ab dodaja. Pri tem pa medgeneracijska solidarnost ni le naloga dr\u017eave, saj jo \u2013 z odnosom do starej\u0161ih, pripravljenostjo na sodelovanje in priznavanjem vrednosti izku\u0161enj \u2013 gradimo vsi. \u00bb\u017delimo si dru\u017ebe, v kateri starost ne bo pomenila socialne negotovosti ali osamljenosti, ampak \u017eivljenjsko obdobje, v katerem \u010dlovek ostane dejaven, vklju\u010den in spo\u0161tovan. \u010ce bomo tak\u0161no dru\u017ebo ustvarili za dana\u0161nje starej\u0161e, jo bomo ustvarili tudi za dana\u0161nje mlaj\u0161e rodove,\u00ab poudarja Janova.<\/p>\n
Znanje, izku\u0161nje in modrost starej\u0161ih so po njenem mnenju pomemben dru\u017ebeni kapital. Ne gre le za njihovo vklju\u010devanje na trg dela, ampak tudi za sodelovanje v prostovoljstvu, civilni dru\u017ebi, dru\u017eini in lokalnem okolju.<\/p>\n
Starej\u0161i niso stro\u0161ek,\u00a0ampak prilo\u017enost<\/p>\n
Kljub temu dru\u017eba starost \u0161e vedno (pre)pogosto razume kot oviro. Starej\u0161i se sre\u010dujejo z diskriminacijo na trgu dela, premalo so vklju\u010deni v procese odlo\u010danja, njihove izku\u0161nje pa niso vedno dovolj cenjene. \u00bbDru\u017eba, ki ljudi obravnava in razume kot stro\u0161ek, izgublja pomemben del svojega razvojnega potenciala. Zato mora aktivno staranje postati ena od temeljnih razvojnih politik dr\u017eave, saj ne gre za vpra\u0161anje ene generacije, temve\u010d za kakovost dru\u017ebe kot celote,\u00ab opozarja Janova.<\/p>\n
![\"EU](\"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-content\/uploads\/2026\/07\/Orig-iStock-1326044649-1000.webp\")
<\/p>\n
EU, ki ima danes okoli 450 milijonov prebivalcev, bo do sredine stoletja izgubljala pribli\u017eno 1,2 milijona delovno aktivnih ljudi na leto, \u010de se sedanje projekcije uresni\u010dijo. \/ Foto: Getty Images<\/p>\n
V Sloveniji smo po njenem mnenju naredili nekaj pomembnih korakov pri razumevanju aktivnega staranja, tudi zaradi prizadevanj ZDUS, vendar se o starej\u0161ih \u0161e vedno prepogosto govori predvsem skozi prizmo zdravstva in socialnega varstva. \u00bbPremalo jih vidimo kot ljudi z bogatim znanjem, izku\u0161njami in neprecenljivim dru\u017ebenim kapitalom,\u00ab pravi. Med njihovimi \u010dlani niso le uporabniki storitev, temve\u010d tudi prostovoljci, mentorji, \u0161portniki, ustvarjalci in pomemben steber medgeneracijske povezanosti. To denimo dokazuje tudi projekt ZDUS Starej\u0161i za starej\u0161e, ki \u017ee ve\u010d kot dve desetletji ka\u017ee, da starej\u0161i niso le prejemniki pomo\u010di, ampak tudi njeni pomembni ustvarjalci, \u0161e doda predsednica zveze.<\/p>\n
Dalj\u0161a delovna aktivnost\u00a0naj bo izbira, ne prisila<\/p>\n
Evropska komisija kot enega od odgovorov na staranje prebivalstva izpostavlja ve\u010djo vklju\u010denost starej\u0161ih na trg dela. Slovenija ima pri tem \u0161e precej prostora za izbolj\u0161ave. \u010ce bi zaposlenost ljudi med 55. in 64. letom povi\u0161ali za deset odstotkov in se s tem pribli\u017eali ravni \u0160vedske, bi lahko pridobili ve\u010d deset tiso\u010d dodatno aktivnih prebivalcev, ne da bi pove\u010dali \u0161tevilo rojstev ali priseljevanje. \u0160vedska je med dr\u017eavami najbolje prilagodila trg dela staranju prebivalstva in dosega najvi\u0161jo zaposlenost starej\u0161ih v Evropi (\u0160vedska 78 odstotkov, Slovenija 58 odstotkov, s \u010dimer zaostajamo tudi za povpre\u010djem EU, ki se giblje okoli 66 odstotkov v starostni skupini od 55 do 64 let).<\/p>\n
Zakaj \u0161vedski model deluje<\/p>\n
Ko evropska komisija kot vzor\u010dni model izpostavlja \u0160vedsko, se ne nana\u0161a le\u00a0na skupno zaposlenost oziroma \u0161tevilo delovno aktivnih v dr\u017eavi, ampak predvsem na\u00a0zelo visoko vklju\u010denost skupin, ki so v \u0161tevilnih dr\u017eavah EU manj prisotne na trgu dela: \u017eensk, starej\u0161ih in priseljencev.\u00a0 \u00a0<\/p>\n
\u0160vedska tega ni dosegla z enostavnim dvigom upokojitvene starosti, ampak s kombinacijo:<\/p>\n
\tmo\u017enosti dela s skraj\u0161anim delovnim \u010dasom po 65. letu,
\n\tpostopnega upokojevanja,
\n\tprekvalifikacij skozi celotno kariero,
\n\tmanj fizi\u010dno obremenjujo\u010dih delovnih mest,
\n\tmo\u010dne kulture vse\u017eivljenjskega u\u010denja,
\n\tzelo razvitih vrtcev in skrbstvenih storitev, ki \u017eenskam omogo\u010dajo skoraj neprekinjeno delovno aktivnost. \u00a0<\/p>\n
\u00a0<\/p>\n
Zanimivo pa je, da Slovenija v eni pomembni kategoriji \u0160vedsko celo prehiti:\u00a0zaposlenost mater z otroki je med najvi\u0161jimi v Evropi, kar je posledica dolge tradicije javnih vrtcev in visoke zaposlenosti \u017eensk \u017ee od \u010dasa Jugoslavije. \u00a0<\/p>\n
Delo po upokojitvi in dalj\u0161a delovna aktivnost postajata vse pomembnej\u0161i temi tudi v Sloveniji. Zdenka Jan meni, da je vklju\u010devanje starej\u0161ih v delo in dru\u017ebo pomembno, vendar mora ostati njihova svobodna odlo\u010ditev. Sedanja zakonodaja sicer spodbuja tiste, ki lahko delajo in \u017eelijo delati dlje.<\/p>\n
\u010ceprav Slovenija po rodnosti ne sodi med demografsko najbolj ogro\u017eene dr\u017eave EU, je med najbolj izpostavljenimi zaradi staranja prebivalstva in praznjenja \u0161tevilnih regij zunaj Ljubljane.<\/p>\n
Kako uspe\u0161na bo v prihodnjih desetletjih, bo zato odvisno predvsem od njenega odziva na te spremembe. Klju\u010dno bo, da mladim ponudi razloge za prihodnost doma (dostopnej\u0161a stanovanja, stabilnej\u0161e zaposlitve in pogoje, ki bodo olaj\u0161ali odlo\u010ditev za dru\u017eino), hkrati bo morala pove\u010dati produktivnost gospodarstva, bolje izkoristiti znanje, tehnologijo in inovacije ter ustvarjati vi\u0161jo dodano vrednost, s katero bo mogo\u010de dolgoro\u010dno financirati javne sisteme.<\/p>\n
Vpra\u0161anje prihodnosti tako ne bo le, koliko starej\u0161a bo slovenska dru\u017eba, temve\u010d predvsem, kako uspe\u0161no bo povezovala generacije, izkoristila potencial vseh prebivalcev in svoje sisteme prilagodila novim razmeram.<\/p>\n
Kak\u0161ne u\u010dinke bo prinesel zakon o interventnih ukrepih, ki je trenutno \u0161e v ustavni presoji glede mo\u017enosti izvedbe naknadnega zakonodajnega referenduma, Janova za zdaj te\u017eko ocenjuje. Spomnimo: zakon uvaja tako imenovani dvojni status. Tistim, ki izpolnjujejo pogoje za starostno upokojitev, a ostanejo delovno aktivni, obljublja polno izpla\u010dilo pokojnine in hkrati celotno pla\u010do. \u00bbGre za zakonsko obljubo, o kateri bo imel ekskluzivno pravico odlo\u010danja delodajalec. Delavec bo lahko ponudbo le sprejel ali zavrnil, kakr\u0161na koli \u017ee bo, pri \u010demer se bo moral pred tem, \u010de izpolnjuje pogoje, obvezno upokojiti. Kak\u0161ne posledice bo imela dolo\u010dba o obvezni upokojitvi ob izpolnitvi pogojev, bo pokazal \u010das. Pritiska na starej\u0161e, da bi morali delati \u0161e naprej, pravzaprav ni. Ponudbo delodajalca lahko vedno zavrnejo, seveda \u010de jim njihov materialni polo\u017eaj to omogo\u010da. In smo spet pri izhodi\u0161\u010du \u2013 pri dostojnih pokojninah,\u00ab sklene predsednica ZDUS.<\/p>\n
Dostojna pokojnina\u00a0je temelj varne starosti<\/p>\n
\u010ce bi morala izpostaviti en ukrep, s katerim bi starej\u0161im dr\u017eava pokazala, da jih ne odriva na rob dru\u017ebe, bi to bilo zagotovilo, da zaradi inflacije ali drugih gospodarskih razmer noben upokojenec ne izgublja kupne mo\u010di svoje pokojnine. \u00bbPokojnina je pravica, pridobljena z delom, in nikakor ni socialni transfer. Dr\u017eava mora zagotoviti sistem usklajevanja pokojnin, ki bo ljudem omogo\u010dal dostojno \u017eivljenje tudi v starosti,\u00ab poudarja.<\/p>\n
Ob tem dodaja, da starej\u0161i potrebujejo \u0161e nekaj: ob\u010dutek, da jih dru\u017eba vidi, sli\u0161i in spo\u0161tuje. Njihove izku\u0161nje niso breme, ampak vrednota. \u00bbOdnos do starej\u0161ih je vedno tudi odnos do lastne prihodnosti. Dru\u017eba, ki spo\u0161tuje svoje starej\u0161e, gradi varnej\u0161o prihodnost za vse generacije,\u00ab sklene Zdenka Jan.\u00a0<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"Evropa ne do\u017eivlja za\u010dasne demografske krize, ampak trajno spremembo dru\u017ebe, na katero se mora prilagoditi, je klju\u010dna ugotovitev…\n","protected":false},"author":2,"featured_media":173693,"comment_status":"","ping_status":"","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":"","_share_on_mastodon":"0"},"categories":[3],"tags":[44569,1280,65,66,499,422,44570,38315,2488,37,38,4420,44568,32179,44571,11540],"class_list":["post-173692","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","category-evropa","tag-delovna-aktivnost","tag-demografija","tag-europe","tag-evropa","tag-evropska-komisija","tag-evropska-unija","tag-medgeneracijska-solidarnost","tag-medgeneracijsko-sodelovanje","tag-pokojninski-sistem","tag-slovene","tag-slovenscina","tag-socialna-politika","tag-srebrna-ekonomija","tag-staranje-prebivalstva","tag-zdenka-jan","tag-zdus"],"share_on_mastodon":{"url":"https:\/\/pubeurope.com\/@si\/117001842246728749","error":""},"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/173692","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/users\/2"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=173692"}],"version-history":[{"count":0,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/173692\/revisions"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media\/173693"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=173692"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=173692"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=173692"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}