{"id":174058,"date":"2026-07-29T11:52:13","date_gmt":"2026-07-29T11:52:13","guid":{"rendered":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/174058\/"},"modified":"2026-07-29T11:52:13","modified_gmt":"2026-07-29T11:52:13","slug":"andraz-rangus-demografija-ni-nepricakovana-nevihta-vidimo-da-prihaja","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/174058\/","title":{"rendered":"Andra\u017e Rangus: Demografija ni nepri\u010dakovana nevihta. Vidimo, da prihaja."},"content":{"rendered":"

\t\t\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\"\u017de
\n\t\t\t\t\t\t\t\t<\/a><\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t\t\u017de pred skoraj 10 leti je \u0161tevilo ljudi, starej\u0161ih od 65 let, v Sloveniji preseglo \u0161tevilo najmlaj\u0161e populacije, stare do 18 let. Foto: Pixabay<\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\tSpremljajte RTVSLO.si kot prednostni vir na Google<\/p>\n

\t\t\t\t\t<\/a><\/p>\n

Staranje prebivalstva je v glavnem posledica civilizacijskega uspeha \u2013 \u017eivimo dlje in dlje ostajamo zdravi. A dobra novica ima tudi drugo plat. Slovenija ima ob nizki rodnosti \u010dedalje manj\u0161i dele\u017e delovno sposobnega prebivalstva, razmerje med generacijami pa se hitro spreminja. “Problem ni, da je starej\u0161ih ljudi preve\u010d. Problem je, da se razmerje med generacijami spreminja hitreje, kot se temu prilagajajo trg dela, pokojninski sistem, zdravstvo in dolgotrajna oskrba,” pravi raziskovalec In\u0161tituta za ekonomska raziskovanja (IER) Andra\u017e Rangus.<\/p>\n

Oglas<\/p>\n

Danes je pribli\u017eno vsak peti prebivalec Slovenije starej\u0161i od 65 let, do leta 2050 naj bi bil skoraj vsak tretji. Hkrati naj bi se dele\u017e prebivalcev med 20. in 64. letom zmanj\u0161al s pribli\u017eno 60 odstotkov leta 2020 na okoli 52 odstotkov leta 2050. Rodnost je ta hip okoli 1,5 otroka na \u017eensko, kar je precej pod 2,1 otroka, kolikor bi jih bilo potrebnih za enostavno obnavljanje prebivalstva.<\/p>\n

Najve\u010dji bo pritisk na pokojninsko blagajno<\/p>\n

Demografske spremembe bodo mo\u010dno obremenile javne finance. Po napovedih Evropske komisije iz leta 2024 bi se skupni javni izdatki Slovenije za pokojnine, zdravstvo, dolgotrajno oskrbo in izobra\u017eevanje med letoma 2022 in 2070 pove\u010dali za 5,4 odstotne to\u010dke BDP-ja, na 27,5 odstotka BDP-ja. Izdatki za zdravstvo naj bi se pove\u010dali za 0,8 odstotne to\u010dke, za dolgotrajno oskrbo pa za eno odstotno to\u010dko BDP-ja.<\/p>\n

Pri pokojninah je sicer treba upo\u0161tevati pokojninsko reformo, ki je bila sprejeta leta 2025. Po novih izra\u010dunih IER-a naj bi se pokojninski izdatki po reformi stabilizirali precej ni\u017eje, pri najve\u010d okoli 12,87 odstotka BDP-ja, vendar reforma te\u017eave ni odpravila.<\/p>\n

Delavcev bo manj \u2013 re\u0161itev ni samo v priseljevanju<\/p>\n

Pomanjkanje delavcev ni te\u017eava prihodnosti, ampak \u017ee sedanjosti. \u0160tevilo prebivalcev med 20. in 64. letom naj bi se do leta 2050 zmanj\u0161alo za pribli\u017eno 150.000. Projekcije IER-a pa ka\u017eejo, da bi se lahko \u0161tevilo delovno aktivnih do okoli leta 2060 zmanj\u0161alo za pribli\u017eno 80.000. Eden od odgovorov je priseljevanje. Tuji dr\u017eavljani so konec leta 2025 predstavljali \u017ee 16 odstotkov vseh delovno aktivnih, pribli\u017eno 60 odstotkov priseljenih pa pride zaradi zaposlitve. Brez njih bi bilo pomanjkanje delavcev v \u0161tevilnih dejavnostih bistveno ve\u010dje.<\/p>\n

Toda migracije same ne morejo re\u0161iti demografskega problema. “Migracije nam lahko kupijo \u010das, ne morejo pa ustaviti demografske ure. Tudi priseljenci se starajo, poleg tega pa se za usposobljene delavce potegujejo skoraj vse evropske dr\u017eave,” pravi Rangus. Slovenija bo zato potrebovala kombinacijo ukrepov: ve\u010djo aktivnost doma\u010dega prebivalstva, premi\u0161ljeno priseljevanje, vlaganje v znanje in tehnologijo ter predvsem vi\u0161jo produktivnost.<\/p>\n

Delati bomo morali dlje \u2013 a ne samo zaradi zakona<\/p>\n

Dalj\u0161e ostajanje na trgu dela bo po njegovem mnenju neizogiben del odgovora. \u010ce \u017eivimo dlje in dlje ostajamo zdravi, je smiselno, da se del tega podalj\u0161anja \u017eivljenja poka\u017ee tudi v dalj\u0161i delovni aktivnosti. A zgolj zvi\u0161evanje upokojitvene starosti ni dovolj. Prihodnje generacije bodo sicer odhajale v pokoj starej\u0161e, vendar imajo lahko zaradi poznej\u0161ega vstopa na trg dela in bolj prekinjenih delovnih poti kraj\u0161o pokojninsko dobo. “Cilj zato ne sme biti zgolj poznej\u0161a upokojitev, ampak dalj\u0161e, zdravo in kakovostno delovno \u017eivljenje,” poudarja Rangus.<\/p>\n

Rodnost je pri tem pomembna, vendar na trg dela u\u010dinkuje \u0161ele \u010dez pribli\u017eno dve desetletji. V prihodnjih dvajsetih letih bodo zato hitrej\u0161i u\u010dinek imeli ve\u010dja aktivnost starej\u0161ih, premi\u0161ljeno priseljevanje in vi\u0161ja produktivnost. “Demografija ni nepri\u010dakovana nevihta. Njena posebnost je prav v tem, da precej dobro vidimo, da prihaja. Zato bi bilo nenavadno, \u010de bi nas kljub temu ujela brez de\u017enika,” pravi.<\/p>\n

\u010ce Slovenija ne bo ukrepala, bo po njegovih besedah sledila kombinacija ve\u010djih pritiskov na pokojnine, zdravstvo in dolgotrajno oskrbo, pomanjkanja delavcev ter zahtev po vi\u0161jih davkih ali prispevkih. Temeljno tveganje pa je manj\u0161a gospodarska in prispevna osnova: \u010de bo zaposlenih manj, produktivnost pa ne bo dovolj hitro rasla, bo treba enak ali ve\u010dji obseg potreb financirati z manj\u0161im \u0161tevilom ljudi.<\/p>\n

Andra\u017e Rangus je bil gost oddaje Intervju na Prvem programu Radia Slovenija. Celoten pogovor o demografskih izzivih lahko poslu\u0161ate spodaj.<\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t\tDr. Andra\u017e Rangus, raziskovalec In\u0161tituta za ekonomska raziskovanja<\/p>\n

Oglas<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"\u017de pred skoraj 10 leti je \u0161tevilo ljudi, starej\u0161ih od 65 let, v Sloveniji preseglo \u0161tevilo najmlaj\u0161e populacije,…\n","protected":false},"author":2,"featured_media":174059,"comment_status":"","ping_status":"","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":"","_share_on_mastodon":"0"},"categories":[6],"tags":[44631,1280,9240,59,61,62,37,58,60,38,8612],"class_list":["post-174058","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","category-slovenija","tag-andraz-rangu","tag-demografija","tag-prebivalstvo","tag-republic-of-slovenia","tag-republika-slovenija","tag-si","tag-slovene","tag-slovenia","tag-slovenija","tag-slovenscina","tag-staranje"],"share_on_mastodon":{"url":"https:\/\/pubeurope.com\/@si\/117003127951588840","error":""},"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/174058","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/users\/2"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=174058"}],"version-history":[{"count":0,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/174058\/revisions"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media\/174059"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=174058"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=174058"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=174058"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}