{"id":174350,"date":"2026-07-29T17:19:18","date_gmt":"2026-07-29T17:19:18","guid":{"rendered":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/174350\/"},"modified":"2026-07-29T17:19:18","modified_gmt":"2026-07-29T17:19:18","slug":"od-medzugorja-do-francije-po-evropi-narasca-stevilo-oskrunitev-cerkva-in-krscanskih-znamenj","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/174350\/","title":{"rendered":"Od Med\u017eugorja do Francije: po Evropi nara\u0161\u010da \u0161tevilo oskrunitev cerkva in kr\u0161\u010danskih znamenj"},"content":{"rendered":"<p>                    <img decoding=\"async\" src=\"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-content\/uploads\/2026\/07\/images|cms-image-000212071.jpg\" alt=\"Cerkev na \u010crnem kalu (foto: Visit Koper)\"\/><\/p>\n<p>                        Cerkev na \u010crnem kalu | (foto: Visit Koper)<\/p>\n<p>                        28. 07. 2026, 12:41<\/p>\n<p>                                                                                            Uredni\u0161tvo<br \/>\n                                Radia Ognji\u0161\u010de<\/p>\n<p class=\"deck\">Vandalski napad v Med\u017eugorju, kjer so neznanci oskrunili kip Device Marije, po\u0161kodovali molitvene kraje in za\u017egali zunanji oltar pri cerkvi sv. Jakoba, ni osamljen primer. V zadnjih letih po Evropi nara\u0161\u010da \u0161tevilo napadov na cerkve, kapele, kri\u017ee in druga kr\u0161\u010danska znamenja. Med najpogostej\u0161imi so po\u017eigi, grafitiranje, oskrunitev oltarjev, uni\u010devanje kipov ter kraje bogoslu\u017enih predmetov.<\/p>\n<p>                    V Med\u017eugorju poziv k molitvi in odpu\u0161\u010danju<\/p>\n<p>V no\u010di na 28. julij je bilo Med\u017eugorje tar\u010da ve\u010d vandalskih dejanj. Neznanci so s \u010drno barvo oskrunili kip Device Marije na Podbrdu, po\u0161kodovali Plavi kri\u017e, na ve\u010d mestih izpisali \u017ealjive napise ter za cerkvijo sv. Jakoba zanetili po\u017ear na zunanjem oltarju. Nadzorna kamera je posnela mo\u0161kega, ki je oltar polil z vnetljivo teko\u010dino in ga za\u017egal.\n                    <\/p>\n<p>Iz \u017dupnijskega urada Med\u017eugorje so sporo\u010dili, da so po\u0161kodbe hitro sanirali, vernike pa pozvali, naj na nasilje odgovorijo z molitvijo, postom in odpu\u0161\u010danjem.\n                    <\/p>\n<p>Francija med najbolj prizadetimi dr\u017eavami<\/p>\n<p>Francija \u017ee ve\u010d let bele\u017ei najve\u010d napadov na kr\u0161\u010danske objekte v Evropi.\n                    <\/p>\n<p>Septembra 2024 je po\u017eigalec skoraj v celoti uni\u010dil zgodovinsko cerkev Brezmade\u017enega spo\u010detja v Saint-Omerju. Ogenj je uni\u010dil streho in zvonik, cerkev pa je utrpela ogromno \u0161kodo.\n                    <\/p>\n<p>Januarja 2024 je bil v mestu Angers namerno zaneten po\u017ear v cerkvi sv. Martina, julija 2025 pa je bila pari\u0161ka cerkev Notre-Dame-des-Champs v manj kot enem dnevu dvakrat tar\u010da po\u017eigalcev.\n                    <\/p>\n<p>Poleg po\u017eigov francoske oblasti poro\u010dajo tudi o \u0161tevilnih primerih grafitiranja, oskrunitve oltarjev, razbitih kipov in tatvin dragocenih bogoslu\u017enih predmetov. Po podatkih francoskega notranjega ministrstva se je \u0161tevilo protikr\u0161\u010danskih dejanj v letu 2025 pove\u010dalo za 13 odstotkov.<\/p>\n<p>Nem\u010dija: po\u017eigi in uni\u010devanje cerkvene opreme<\/p>\n<p>V Nem\u010diji so lani zabele\u017eili skoraj tretjino vseh po\u017eigov cerkva v Evropi.<\/p>\n<p>OIDAC navaja \u0161tevilne primere po\u017eigov cerkva v Arnsbergu, Vechti, Wurznu in drugih krajih. Poleg tega so vandali uni\u010devali kri\u017ee, oltarje, spovednice in kipe svetnikov, v nekaterih cerkvah pa so za\u017egali celo Sveta pisma.<\/p>\n<p>Nem\u0161ka \u0161kofovska konferenca je ob tem opozorila, da so glede vandalizma nad cerkvami \u00bbpadli vsi tabuji\u00ab.<\/p>\n<p>Napadi tudi v Italiji, \u0160paniji, Belgiji in na Nizozemskem<\/p>\n<p>Tudi Italija bele\u017ei \u0161tevilne primere oskrunitve cerkva. V mestu Viterbo so se pojavili satanski in protikr\u0161\u010danski grafiti, ve\u010d cerkva pa je bilo tar\u010da po\u017eigov in uni\u010devanja verskih simbolov.<\/p>\n<p>V \u0160paniji je januarja 2025 nekdo dvakrat posku\u0161al za\u017egati cerkev Svetega Migela v Jerezu, avgusta istega leta pa je bil aretiran mo\u0161ki zaradi po\u017eiga cerkve Svetega Jakoba v kraju El Pozuelo. Novembra 2024 je bil v napadu na samostan ubit 76-letni redovnik.<\/p>\n<p>V Belgiji je marca 2026 napadalec vdrl v cerkev Brezmade\u017ene Device med bogoslu\u017ejem in napadel navzo\u010de vernike.<\/p>\n<p>Na Nizozemskem so bile v mestu Ede v nekaj dneh za\u017egane tri cerkve, kar je spro\u017eilo obse\u017eno policijsko preiskavo.<\/p>\n<p>Ve\u010d kot dva tiso\u010d protikr\u0161\u010danskih kaznivih dejanj<\/p>\n<p>Po najnovej\u0161em poro\u010dilu Observatorija za nestrpnost in diskriminacijo kristjanov v Evropi (OIDAC Europe) je bilo leta 2024 zabele\u017eenih 2.211 protikr\u0161\u010danskih kaznivih dejanj. Med njimi je bilo 94 po\u017eigov cerkva, kar je skoraj dvakrat ve\u010d kot leto prej, ter ve\u010d sto primerov vandalizma, oskrunitve in tatvin. Najve\u010d primerov so zabele\u017eili v Franciji, Zdru\u017eenem kraljestvu, Nem\u010diji, \u0160paniji in Avstriji.<\/p>\n<p>Poro\u010dilo poudarja, da so najpogostej\u0161e tar\u010de napadov prav cerkve, kapele, pokopali\u0161\u010da, kri\u017ei, Marijini in svetni\u0161ki kipi ter drugi kr\u0161\u010danski simboli. Motivi storilcev so razli\u010dni \u2013 od navadnega vandalizma in tatvin do ideolo\u0161ko ali versko motiviranih napadov \u2013 zato vseh primerov ni mogo\u010de pripisati istemu vzroku. Kljub temu strokovnjaki opozarjajo, da napadi na kr\u0161\u010danske verske objekte po Evropi predstavljajo vse resnej\u0161i varnostni in dru\u017ebeni izziv.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"Cerkev na \u010crnem kalu | (foto: Visit Koper) 28. 07. 2026, 12:41 Uredni\u0161tvo Radia Ognji\u0161\u010de Vandalski napad v&hellip;\n","protected":false},"author":2,"featured_media":174351,"comment_status":"","ping_status":"","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":"","_share_on_mastodon":"0"},"categories":[25],"tags":[234,3032,161,62,37,58,60,38,44692],"class_list":["post-174350","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","category-koper","tag-cerkev","tag-info","tag-koper","tag-si","tag-slovene","tag-slovenia","tag-slovenija","tag-slovenscina","tag-vanadalizem"],"share_on_mastodon":{"url":"https:\/\/pubeurope.com\/@si\/117004413668905438","error":""},"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/174350","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/users\/2"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=174350"}],"version-history":[{"count":0,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/174350\/revisions"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media\/174351"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=174350"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=174350"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=174350"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}