{"id":175559,"date":"2026-07-30T19:43:12","date_gmt":"2026-07-30T19:43:12","guid":{"rendered":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/175559\/"},"modified":"2026-07-30T19:43:12","modified_gmt":"2026-07-30T19:43:12","slug":"odsluzeno-zdravstveno-ustanovo-umetniki-predelali-v-bolnisnico-custev","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/175559\/","title":{"rendered":"Odslu\u017eeno zdravstveno ustanovo umetniki predelali v “bolni\u0161nico \u010dustev”"},"content":{"rendered":"

\t\t\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\"Najbolj
\n\t\t\t\t\t\t\t\t<\/a><\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t\tNajbolj posre\u010dene instalacije na razstavi se poigravajo s podobjem zdravstvenega sveta, a pri tem pu\u0161\u010dajo prostor za svobodno interpretacijo. Foto: AP<\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\tSpremljajte RTVSLO.si kot prednostni vir na Google<\/p>\n

\t\t\t\t\t<\/a><\/p>\n

Bolni\u0161nica \u010dustev je potopitvena umetni\u0161ka izku\u0161nja, ki je zasedla prostore \u017ee dolgo zapu\u0161\u010denega zdravstvenega doma St. Vincenta v sredi\u0161\u010du Los Angelesa; postavitev se ukvarja z “razli\u010dnimi platmi tega, kaj pomeni biti \u010dlovek”.<\/p>\n

Oglas<\/p>\n

Nekdanjo bolni\u0161nico je leta 1856 ustanovil katoli\u0161ki red Daughters of Charity in je bil namenjen oskrbi reve\u017eev; ustanova je leta 2020 bankrotirala in pre\u0161la v zasebno last. Na tej lokaciji sicer na\u010drtujejo odprtje zaveti\u0161\u010da za brezdomce ter zavod za zdravljenje psihi\u010dnih te\u017eav in odvisnosti; deloma naj bi za\u010deli obratovati \u017ee proti koncu leto\u0161njega leta.<\/p>\n

Pred tem pa je do konca septembra bolni\u0161nica na razpolago umetnikom: njene sobe je 70 ustvarjalcev napolnilo z 80 umetni\u0161kimi instalacijami. Vsak sodelujo\u010di umetnik je dobil \u0161tipendijo v vi\u0161ini 14 tiso\u010d dolarjev. Cilj projekta je bil, \u0161tiri nadstropja iz klini\u010dnih prostorov predelati v prostor, posve\u010den \u010dustvom \u2013 \u010dustvom, ki vzniknejo bodisi iz zdravstvene ali dru\u017einske travme ali pa morda iz zaskrbljenosti zaradi podnebnih sprememb in odnosa dr\u017eave do priseljencev.<\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\"\"\/
\n\t\t\t\t\t\t\t\t<\/a><\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t\t“Uteha je v tem, da drugi vidijo na\u0161a \u010dustva \u2013 pa naj bo to radost ali pa bole\u010dina in \u017ealost. Klju\u010d \u010dlove\u0161kega bivanja je to, da moramo biti videni.” Foto: AP<\/p>\n

Sterilni bolni\u0161ni\u010dni prostori za\u017eivijo v barvah
Projekt je navdahnila ideja profitnih zabavnih centrov, ki obratujejo nekje na prese\u010di\u0161\u010du umetnosti in zabavne industrije. Podobno kot v Pixarjevem filmu \u010custva v moji glavi (Inside Out) so tudi tukaj razpostavljena bitja, ki poosebljajo razli\u010dna \u010dlove\u0161ka \u010dustva, vse od radosti in upanja pa do jeze in \u017ealosti. V pisarni medicinskih sester se denimo zadr\u017euje puhasta oran\u017ena po\u0161ast, v sicer \u010disto obi\u010dajni ambulanti pa se spopadata zelena velikana z grotesknima grimasama, ki naj bi poosebljala ljubosumje. Vre\u010de za infuzijo so polne teko\u010din v vseh barvah mavrice, lu\u010di v operacijski sobi so okra\u0161ene z girlandami umetnega cvetja, bergle pa so dobile dramati\u010dne lasulje.<\/p>\n

\u010ce vstopite na “Oddelek za odpornost”, boste naleteli na ogromnega steklenega metulja, od katerega se odbija svetloba; spremlja ga interaktivna zvo\u010dna instalacija, v kateri umetnik opisuje svojo izku\u0161njo epilepti\u010dnega napada. \u010ce si nadenejo slu\u0161alke, obiskovalci sli\u0161ijo stokanje in globoko dihanje, ozvo\u010denje v sobi pa predvaja krike; kombinacija obeh vrst zvokov ustvarja nelagodno vzdu\u0161je.<\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\"Umetnika
\n\t\t\t\t\t\t\t\t<\/a><\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t\tUmetnika Anna Matsumoto in Bhumikorn Kongtaveelert sta svojo instalacijo naslovila Breathwoorks. Foto: AP<\/p>\n

\u0160e tako specifi\u010dna izku\u0161nja bo nekoga nagovorila
V sosednji sobi je na postelji, po tleh in po stenah razpostavljenih tiso\u010d jajc na oko \u2013 simbolizirajo pa vsa jajca, ki jih je bila umetnica Melan Allen prisiljena pojesti v otro\u0161tvu, \u010deprav jajc ne mara. Ta soba je denimo posebej nagovorila Sharon Maxwell, obiskovalko iz San Diega. “Tudi sama imam ogromno zgodb o jajcih,” je pripomnila za reporta\u017eo agencije Associated Press. “Zdravim se zaradi motnje hranjenja, bila sem \u017ee hospitalizirana, poznam bolnice. Vse je zelo sterilno.” In \u010de je hospitalizacija pogosto zelo osamljena izku\u0161nja, pa ima razstava v bolni\u0161nici po njenem mnenju ravno nasproten u\u010dinek \u2013 pod\u010drta ob\u010dutek skupnosti. Zdaj v bolni\u0161nici ni ve\u010d hierarhije zdravnikov in bolnikov, kot obiskovalci so vsi v enakem polo\u017eaju. “Ko si v postelji, \u0161e posebej, \u010de se zdravi\u0161 zaradi psihi\u010dnih te\u017eav, si kot nekak\u0161en razstavni eksponat.”<\/p>\n

Na “Oddelku za strah” prebiva virtualni lik, ki obiskovalcem nameni pretresljiv govor o posttravmatski stresni motnji, ki jo ima po slu\u017eenju na bojnem obmo\u010dju. Nato prebira samomorilska sporo\u010dila, ki jih je sicer sestavila umetna inteligenca, a na podlagi izku\u0161enj resni\u010dnih vojnih veteranov. Instalacija nosi naslov Krilo, ki se ni nikoli zaprlo (The Ward That Never Closed).<\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\"V
\n\t\t\t\t\t\t\t\t<\/a><\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t\tV eni sobi je tiso\u010d jajc, druga je polna rok, ki so lahko bodisi vsiljive ali pa tola\u017ee\u010de. Foto: AP<\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\"Dongpu
\n\t\t\t\t\t\t\t\t<\/a><\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t\tDongpu Ling je izdelala figure duhov, ki jih je okrog svoje postelje videl njen umirajo\u010di dedek. Foto: AP<\/p>\n

Malo naprej po hodniku je soba, ki je od stropa do tal prekrita s \u010drno-belimi portreti. Z energeti\u010dnimi, skoraj ihtavimi potezami jih je narisal umetnik, ki je 15 mesecev pre\u017eivel v centru za pridr\u017eanje priseljencev. “Rusijo sem leta 2022 zapustil zaradi svojih politi\u010dnih prepri\u010danj in zato, ker sem gej. Mislil sem, da potujem na varno, a se je moja pot spremenila v podalj\u0161ano sre\u010danje s strahom,” je o svojem delu povedal Gri\u0161a Stepanian. S svojo instalacijo je razmi\u0161ljal o tem, “kako se strah usede v telo in kako tam ostane tudi po tem, ko ni ve\u010d neposredne nevarnosti. Varnost, ko se pojavi, se zdi za\u010dasna, skoraj neresni\u010dna.”<\/p>\n

Neko drugo sobo na Oddelku strahu je umetnica Dongpu Ling napolnila s prosojnimi figurami, ki jih je izdelala iz pakirnega traku in s katerimi je hotela udejanjiti vizijo svojega dedka. Ko je pred leti starec umiral v \u0160anghaju, je tik pred smrtjo opisoval duhove, ki naj bi stali okrog njegove postelje. Brezizrazne postave, ki so zvite v najrazli\u010dnej\u0161e dr\u017ee, se drenjajo po posteljah, plezajo v zra\u010dnike in se skrivajo po kotih. Lin je navdih na\u0161la tudi svoji izku\u0161nji iz otro\u0161tva, ko je deset dni pre\u017eivela v bolni\u0161nici z vro\u010dico. “Skoraj sem umrla. Nisem mogla jesti in po trikrat na no\u010d sem bruhala kri.”<\/p>\n

Cel proces ustvarjanja dela za to razstavo je bil zanjo zelo intenziven, priznava. Ko je nekega dne namesto v dodeljeno sobo v bolnici zavila v klet, kjer so v\u010dasih hranili trupla pred prevozom v mrtva\u0161nico, se ji je prostor zdel neverjetno srhljiv: “Bilo je ledeno mraz in vladala je smrtna ti\u0161ina.”<\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\"Jonathan
\n\t\t\t\t\t\t\t\t<\/a><\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t\tJonathan Elkies je na Oddelek za odpornost postavil maketo zarodka. Foto: AP<\/p>\n

\u010custva so ve\u010dplastna
Tehnica radiologije Ondrea Boggs, ki je prav tako obiskala razstavo, je komentirala, da ob eksponatih razmi\u0161lja predvsem o \u010dlove\u0161ki odpornosti in vzdr\u017eljivosti \u2013 tudi, kadar s(m)o spoprijeti s smrtjo. Temu je bila redno pri\u010da, ko je delala na urgenci in na oddelku za intenzivno nego. “Vsak dan se sre\u010dujem z ljudmi, ki trpijo in pre\u017eivijo, ker so mo\u010dni.” Sama je globoko ganjena, pravi, kadar vidi, da bolnikovi bli\u017enji ostajajo optimisti\u010dni tudi v najhuj\u0161ih \u010dasih. “Opogumlja me zavest, da je mogo\u010de. Tudi v trenutkih najve\u010dje \u017ealosti lahko \u0161e vedno izkusi\u0161 radost. Ne gre za linearno izku\u0161njo, ki narekuje, da se mora\u0161 prebiti skozi \u017ealost, da bo\u0161 izkusil radost. Oboje lahko ob\u010dutimo hkrati in obojega se lahko zavedamo.”<\/p>\n

Drugim obiskovalcem se zdi razstava dragocena zato, ker so v njej na\u0161li svoja lastna \u010dustva. “Uteha je v tem, da drugi vidijo na\u0161a \u010dustva \u2013 pa naj bo to radost ali pa bole\u010dina in \u017ealost. Klju\u010d \u010dlove\u0161kega bivanja je to, da moramo biti videni,” je prepri\u010dana Maxwell. “Ta razstava to poudari na res globok na\u010din. Na ogled postavi \u010dlove\u010dnost.”<\/p>\n

Oglas<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"Najbolj posre\u010dene instalacije na razstavi se poigravajo s podobjem zdravstvenega sveta, a pri tem pu\u0161\u010dajo prostor za svobodno…\n","protected":false},"author":2,"featured_media":175560,"comment_status":"","ping_status":"","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":"","_share_on_mastodon":"0"},"categories":[18],"tags":[44927,114,44928,2603,62,37,58,60,38,115],"class_list":["post-175559","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","category-zabava","tag-bolnisnica-custev","tag-entertainment","tag-potopitvena-umetnost","tag-razstava","tag-si","tag-slovene","tag-slovenia","tag-slovenija","tag-slovenscina","tag-zabava"],"share_on_mastodon":{"url":"https:\/\/pubeurope.com\/@si\/117010642151103856","error":""},"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/175559","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/users\/2"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=175559"}],"version-history":[{"count":0,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/175559\/revisions"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media\/175560"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=175559"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=175559"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=175559"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}