![\"Audi](\"\/media\/img\/b0\/69\/354c0afd75f40aa99b8a-audi-tovarna-neckarsulm.jpeg\" "\\"Audi")
<\/p>\n<\/p>\n
Foto: Audi <\/p>\n
Ko danes obiskovalec stopi v Audijevo tovarno v Neckarsulmu, ga pri\u010dakajo roboti, digitalizirana proizvodnja in elektri\u010dni modeli. Toda ta tovarna ni le ena od \u0161tevilnih proizvodnih lokacij koncerna Volkswagen.\u00a0<\/p>\n
To je kraj, kjer se je pred ve\u010d kot 150 leti za\u010dela pisati zgodba nekdanje znamke NSU, kjer so nastali legendarni prinz, revolucionarni ro 80 in mnogo let pozneje tudi presti\u017eni modeli A6, A8 in elektri\u010dni e-tron GT. Prav zato je bilo toliko ve\u010dje presene\u010denje, ko je Volkswagen med tovarnami, katerih prihodnost po letu 2030 ni zagotovljena, omenil tudi Neckarsulm. Ta teden se je pred tovarno zbralo pribli\u017eno \u0161est tiso\u010d zaposlenih, ki so od vodstva zahtevali jasen odgovor: ali bo ena najbolj zgodovinskih avtomobilskih tovarn v Nem\u010diji pre\u017eivela novo preobrazbo avtomobilske industrije?<\/p>\n
Po podatkih Audija v Neckarsulmu dela 15.509 zaposlenih, lani pa so tam izdelali 181.454 avtomobilov. Trenutno tam nastajajo Audijevi modeli A5, A6, A8 in elektri\u010dni e-tron GT, v tovarni pa domuje tudi Audi Sport. Kljub temu je predsednik koncerna Volkswagen Oliver Blume v internem sporo\u010dilu Neckarsulm uvrstil med \u0161tiri tovarne, za katere po letu 2030 \u0161e nimajo potrjenega poslovnega modela. Prav ta negotovost je spro\u017eila proteste zaposlenih, saj bi morebitno zaprtje pomenilo hud udarec za celotno gospodarsko regijo Heilbronn-Franken.<\/p>\n
Vse se je za\u010delo s pletilnimi stroji<\/p>\n
Korenine tovarne segajo v leto 1873, ko sta Christian Schmidt in Heinrich Stoll ustanovila podjetje za izdelavo pletilnih strojev. Nekaj let pozneje sta proizvodnjo preselila v Neckarsulm, ime NSU pa je nastalo iz za\u010detnic mest Neckar in Sulm.<\/p>\n
Podjetje je hitro prepoznalo novo poslovno prilo\u017enost. Najprej so za\u010deli izdelovati kolesa, nato motocikle, leta 1906 pa \u0161e prvi avtomobil. \u017de pred prvo svetovno vojno je NSU slovel kot tehni\u010dno napreden proizvajalec. Leta 1914 je predstavil avtomobil z aluminijasto karoserijo, kar je bilo za tisti \u010das izjemno napredno.<\/p>\n
Od najve\u010djega proizvajalca motociklov do legendarnega prinza<\/p>\n
Po gospodarski krizi je NSU za nekaj \u010dasa opustil izdelavo avtomobilov in se osredoto\u010dil na motocikle. Ta odlo\u010ditev se je izkazala za pravilno. Sredi petdesetih let je podjetje izdelovalo skoraj 300 tiso\u010d motornih dvokolesnikov letno in postalo najve\u010dji proizvajalec motociklov na svetu.<\/p>\n
Toda z rastjo \u017eivljenjskega standarda so kupci \u017eeleli avtomobile. Leta 1958 se je NSU vrnil med avtomobilske proizvajalce z modelom prinz, ki je hitro postal eden najbolj prepoznavnih malih evropskih avtomobilov. Posebej priljubljen je bil tudi v nekdanji Jugoslaviji in Sloveniji, kjer je zaradi svoje preproste zasnove, zanesljivosti in dostopne cene postal eden najbolj raz\u0161irjenih zahodnonem\u0161kih avtomobilov svojega \u010dasa. Marsikdo se ga \u0161e danes spominja kot prvega dru\u017einskega avtomobila.<\/p>\n
![\"Audi](\"\/media\/img\/7a\/4a\/7867f27098f6016f4963-audi-tovarna-neckarsulm.jpeg\" "\\"Audi")
<\/p>\n
Foto: Audi <\/p>\n
NSU je bil eden prvih zahodnih avtomobilskih proizvajalcev, ki je avtomobile izdeloval v nekdanji Jugoslaviji.\u00a0<\/p>\n
Proizvodnja je potekala v podjetju Pretis (Preduze\u0107e Tito Sarajevo) v Vogo\u0161\u0107i pri Sarajevu. Pretis je bil prvotno voja\u0161ka tovarna, ki je leta 1963 z NSU podpisala licen\u010dno pogodbo. Sprva so izdelovali motocikle, kmalu zatem pa \u0161e avtomobile. Sredi \u0161estdesetih let so za\u010deli sestavljati avtomobile dru\u017eine NSU Prinz, predvsem modele 1000, typ 110 in pozneje NSU 1200.<\/p>\n
Sarajevski NSU 1200 je bil zaradi podalj\u0161ane karoserije med ljudmi znan kot dolgi princ. Imel je skoraj 490 litrov prtlja\u017enega prostora spredaj (motor je bil zadaj), razporeditev mase pa je bila zaradi zadnjega motorja nagnjena proti zadnji osi. Lastniki so zato v sprednji prtlja\u017enik pogosto dodali vre\u010do cementa ali drug tovor, da je bil avtomobil na spolzki cesti stabilnej\u0161i.<\/p>\n
Do leta 1972 so v Sarajevu sestavili pribli\u017eno 15 tiso\u010d avtomobilov NSU, ve\u010dinoma po sistemu SKD\/MKD. To pomeni, da so iz Nem\u010dije prihajale pobarvane karoserije in glavni mehanski sklopi, v Sarajevu pa so avtomobile dokon\u010dno sestavili ter postopoma dodajali tudi vedno ve\u010d doma\u010dih komponent (akumulatorje, pnevmatike, elektri\u010dno napeljavo …).<\/p>\n
Zgodba je pomembna predvsem zato, ker je neposredno vodila do nastanka TAS (Tvornica Automobila Sarajevo). Leta 1972 sta Volkswagen in UNIS ustanovila TAS, proizvodnja NSU pa se je kon\u010dala. Na istih proizvodnih povr\u0161inah so za\u010deli izdelovati Volkswagnovega hro\u0161\u010da, kmalu zatem pa \u0161e golfa druge generacije. Prav NSU pa je bil tisti, ki je odprl vrata Volkswagnu v Sarajevo.<\/p>\n
Wanklov motor in avtomobil, ki je prehitel svoj \u010das<\/p>\n
NSU se ni zadovoljil le z obi\u010dajnimi avtomobili. \u017de v za\u010detku petdesetih let je za\u010del sodelovati z in\u017eenirjem Felixom Wanklom, rezultat pa je bila ena najve\u010djih tehni\u010dnih posebnosti avtomobilske zgodovine.<\/p>\n
Leta 1963 je predstavil NSU wankel spider, prvi serijski avtomobil na svetu z Wanklovim motorjem. \u0160e ve\u010dji odmev je \u0161tiri leta pozneje povzro\u010dil NSU ro 80. Njegova aerodinami\u010dna oblika je bila desetletja pred svojim \u010dasom, poganjal ga je dvovaljni Wanklov motor, leta 1967 pa je postal tudi prvi nem\u0161ki avtomobil z nazivom evropski avto leta.<\/p>\n
\u010ceprav je ro 80 postal avtomobilska ikona, so te\u017eave z zanesljivostjo Wanklovega motorja podjetju povzro\u010dile velike stro\u0161ke in dodatno poslab\u0161ale finan\u010dni polo\u017eaj.<\/p>\n
![\"Audi](\"\/media\/img\/4d\/b1\/93906a377cbb59fee8d7-audi-tovarna-neckarsulm.jpeg\" "\\"Audi")
<\/p>\n
Foto: Audi <\/p>\n
Avtomobili, ki so zaznamovali znamko NSU<\/p>\n
\u010ceprav je NSU avtomobile izdeloval razmeroma kratek \u010das, je v manj kot dveh desetletjih ustvaril ve\u010d modelov, ki so pustili mo\u010dan pe\u010dat v avtomobilski zgodovini.<\/p>\n
NSU prinz \u2013 mali avtomobil za mno\u017eice<\/p>\n
Najve\u010dji prodajni uspeh je bil NSU Prinz, predstavljen leta 1958. \u0160lo je za majhen mestni avtomobil z motorjem v zadku in pogonom na zadnji kolesi, ki je bil namenjen hitro rasto\u010demu evropskemu srednjemu razredu. Zaradi preproste tehnike, nizke porabe in zanesljivosti je postal eden najbolj priljubljenih nem\u0161kih malih avtomobilov \u0161estdesetih let. Zaradi preproste mehanike je veljal za avtomobil, ki ga je bilo mogo\u010de popravljati v skoraj vsaki doma\u010di delavnici.\u00a0<\/p>\n
Prinz TT \u2013 mali velikan dirkali\u0161\u010d<\/p>\n
Posebno mesto ima NSU prinz TT, \u0161portna razli\u010dica osnovnega modela. Zaradi majhne mase, \u017eivahnega motorja in odli\u010dnih voznih lastnosti je postal eden najuspe\u0161nej\u0161ih dirkalnikov za turisti\u010dne avtomobile svojega \u010dasa.<\/p>\n
Z modelom prinz TT so osvojili kar 29 dr\u017eavnih prvenstev po Evropi in Severni Ameriki, uspe\u0161en pa je bil tudi na gorskih dirkah. Pokazal je, da lahko tudi majhen avtomobil premaguje precej mo\u010dnej\u0161e tekmece, zato je postal prava legenda med dirka\u0161kimi navdu\u0161enci.<\/p>\n
Wankel spider \u2013 prvi serijski avtomobil z rotacijskim motorjem<\/p>\n
Leta 1963 je NSU presenetil avtomobilski svet. Predstavil je wankel spider, prvi serijsko izdelani avtomobil na svetu z rotacijskim oziroma Wanklovim motorjem. Poganjal ga je enorotorski motor prostornine 497 kubi\u010dnih centimetrov. \u010ceprav prodajni uspeh ni bil velik, je spider dokazal, da je mogo\u010de revolucionarno zasnovo motorja prenesti tudi v serijsko proizvodnjo.<\/p>\n
Ro 80 \u2013 avtomobil, ki je prehitel svoj \u010das<\/p>\n
Vrhunec razvoja znamke je bil leta 1967 NSU ro 80. Njegova nizka in aerodinami\u010dna karoserija, sprednji pogon, polsamodejni menjalnik ter dvobatni Wanklov motor so predstavljali tehnolo\u0161ki preskok, kakr\u0161nega avtomobilski svet dotlej skoraj ni poznal.<\/p>\n
Ro 80 je istega leta postal evropski avto leta, kar je bil prvi tak\u0161en naslov za nem\u0161kega proizvajalca. Kljub izjemni naprednosti pa je imel Wanklov motor te\u017eave z vzdr\u017eljivostjo tesnil, zaradi \u0161tevilnih garancijskih popravil pa je model za NSU pomenil tudi veliko finan\u010dno breme. Prav te te\u017eave so pomembno prispevale k zdru\u017eitvi podjetja z Auto Unionom in nastanku dana\u0161njega Audija.<\/p>\n
![\"Audi](\"\/media\/img\/96\/4e\/2f41a9cfee5e065a3dc5-audi-tovarna-neckarsulm.jpeg\" "\\"Audi")
<\/p>\n
Foto: Audi <\/p>\n
Rojstvo dana\u0161njega Audija<\/p>\n
Leta 1969 je sledila ena najpomembnej\u0161ih prelomnic. NSU se je zdru\u017eil z dru\u017ebo Auto Union iz Ingolstadta, nastalo pa je podjetje Audi NSU Auto Union AG pod okriljem Volkswagna.<\/p>\n
V Neckarsulmu so nato nekaj \u010dasa vzporedno izdelovali modele NSU prinz, ro 80 in prvi audi 100. Prinz se je poslovil leta 1973, ro 80 pa \u0161tiri leta pozneje. Leta 1985 je podjetje dobilo dana\u0161nje ime Audi AG, sede\u017e dru\u017ebe pa se je preselil v Ingolstadt. Kljub temu je Neckarsulm ostal eno najpomembnej\u0161ih razvojnih in proizvodnih sredi\u0161\u010d znamke.<\/p>\n
Nova revolucija je druga\u010dna od vseh prej\u0161njih<\/p>\n
Danes v Neckarsulmu izdelujejo najpresti\u017enej\u0161e Audijeve modele, tam je tudi sede\u017e dru\u017ebe Audi Sport, ki razvija \u0161portne modele RS. Tovarna je postala eno klju\u010dnih sredi\u0161\u010d za razvoj visokonapetostnih baterij in postopno prehaja v t. i. pametno tovarno prihodnosti. Od konca leta 2020 tam nastaja tudi elektri\u010dni e-tron GT, prvi Audijev elektri\u010dni model, izdelan v Nem\u010diji.<\/p>\n
Neckarsulm je v ve\u010d kot 150 letih pre\u017eivel dve svetovni vojni, gospodarske krize, propad znamke NSU in rojstvo Audija. Tokrat pa izziv ni tehnolo\u0161ki, temve\u010d predvsem gospodarski. Koncern Volkswagen \u017eeli zmanj\u0161ati stro\u0161ke, poenostaviti ponudbo modelov in pove\u010dati izkori\u0161\u010denost proizvodnih zmogljivosti. Prav zato prihodnost nekaterih tovarn ostaja negotova.<\/p>\n
Za Neckarsulm bi bilo morebitno zaprtje precej ve\u010d kot le ukinitev ene proizvodne lokacije. To bi pomenilo konec kraja, kjer se je pisala pomembna zgodovina nem\u0161ke avtomobilske industrije \u2013 od NSU prinza in ro 80 do dana\u0161njih Audijevih paradnih modelov. Prav zato zaposleni zahtevajo jasen odgovor, ali bo tovarna, ki se je v stoletju in pol vedno znala prilagoditi novim \u010dasom, uspe\u0161no prestala tudi najve\u010djo preobrazbo avtomobilske industrije v svoji zgodovini.<\/p>\n
Pet zanimivosti iz zgodovine Neckarsulma<\/p>\n
Leta 1933 je Ferdinand Porsche za NSU razvil tri prototipe avtomobila z zadaj name\u0161\u010denim bokser motorjem, ki so bili po osnovni zasnovi zelo podobni poznej\u0161emu Volkswagnovemu hro\u0161\u010du. Serijske proizvodnje zaradi finan\u010dnih te\u017eav ni bilo, vendar to poka\u017ee, kako pomembno razvojno vlogo je imel NSU \u017ee pred drugo svetovno vojno.
\nTovarna je vrata skoraj zaprla \u017ee leta 1975: naftna kriza v sedemdesetih letih je mo\u010dno prizadela tudi NSU oziroma tedanji Audi NSU Auto Union. Vodstvo je resno razmi\u0161ljalo o zaprtju tovarne, toda pribli\u017eno 30 tiso\u010d zaposlenih in prebivalcev je aprila 1975 organiziralo znameniti protest in tovarna je nadaljevala proizvodnjo.
\nV Neckarsulmu je leta 1923 delalo 4.070 zaposlenih, proizvodni tempo pa je bil za tisti \u010das osupljiv: vsaki dve uri je s teko\u010dega traku zapeljal avtomobil, vsakih 20 minut motocikel, vsakih pet minut pa kolo.
\nLeta 1929 je moral NSU zaradi finan\u010dnih te\u017eav opustiti proizvodnjo avtomobilov in skoraj novo tovarno v Heilbronnu so prodali Fiatu. Italijani so tam nato do leta 1966 izdelovali avtomobile pod znamko NSU-Fiat, Neckarsulm pa se je osredoto\u010dil predvsem na motocikle in kolesa.
\nDruga svetovna vojna je tovarno skoraj izbrisala in konec maja 1945 je bil velik del proizvodnih zmogljivosti v Neckarsulmu poru\u0161en. Kljub temu je podjetje v nekaj letih ponovno zagnalo proizvodnjo najprej koles in motociklov, pozneje pa \u0161e avtomobilov.\u00a0<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"Foto: Audi Ko danes obiskovalec stopi v Audijevo tovarno v Neckarsulmu, ga pri\u010dakajo roboti, digitalizirana proizvodnja in elektri\u010dni…\n","protected":false},"author":2,"featured_media":175886,"comment_status":"","ping_status":"","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":"","_share_on_mastodon":"0"},"categories":[10],"tags":[4081,81,82,44994,84,83,6598,62,37,58,60,38,472],"class_list":["post-175885","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","category-poslovni-svet","tag-audi","tag-business","tag-economic","tag-neckarsulm","tag-poslovni","tag-poslovni-svet","tag-proizvodnja-avtomobilov","tag-si","tag-slovene","tag-slovenia","tag-slovenija","tag-slovenscina","tag-volkswagen"],"share_on_mastodon":{"url":"https:\/\/pubeurope.com\/@si\/117012875374707178","error":""},"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/175885","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/users\/2"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=175885"}],"version-history":[{"count":0,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/175885\/revisions"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media\/175886"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=175885"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=175885"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=175885"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}