{"id":17599,"date":"2026-03-08T07:15:09","date_gmt":"2026-03-08T07:15:09","guid":{"rendered":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/17599\/"},"modified":"2026-03-08T07:15:09","modified_gmt":"2026-03-08T07:15:09","slug":"ziva-bizovicar-poklic-reziserja-je-zelo-prepleten-s-patriarhalno-strukturo-ki-se-ji-skusam-ogniti","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/17599\/","title":{"rendered":"\u017diva Bizovi\u010dar: Poklic re\u017eiserja je zelo prepleten s patriarhalno strukturo, ki se ji sku\u0161am ogniti"},"content":{"rendered":"

\t\t\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\"\u017diva
\n\t\t\t\t\t\t\t\t<\/a><\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t\t\u017diva Bizovi\u010dar (1998) je gledali\u0161ka re\u017eiserka, ki je na Akademiji za gledali\u0161\u010de, radio, film in televizijo diplomirala leta 2022. Foto: Marko Vavpoti\u010d\/Bobo<\/p>\n

\u017diva Bizovi\u010dar je re\u017eiserka mlaj\u0161e generacije, ki je \u017ee v \u010dasu \u0161tudentskih let hitro opozorila nase. Za svojo diplomsko predstavo Jagababa je dobila Pre\u0161ernovo nagrado, njena prva “prava” re\u017eija predstave \u017dene v testu je dobila nagradi na Bor\u0161tnikovem sre\u010danju in Tednu slovenske drame, predstava Juri\u0161 pa Bor\u0161tnikovo nagrado za avtorski koncept in dramatizacijo.<\/p>\n

V gledali\u0161ki svet je vnesla nov, svojevrsten jezik, ki ga ustvarja skozi razli\u010dne poglede in pristope. Zase pravi, da jo najbolj zanima liri\u010dno-atmosferski svet in da se rada odmika od aristotelske dramske forme, zato ne presene\u010da to, da se je po diplomski nalogi ponovno odlo\u010dila za re\u017eijo Daneta Zajca in njegove poeti\u010dne drame Voranc. Predtem je kot avtorski projekt uprizorila predstavo Bo\u0161ko in Admira, ki se naslanja na zgodbo tragi\u010dnega para v obleganem Sarajevu, trenutno ustvarja predstavo brez besedila po motivih Cankarjeve Hi\u0161e Marije Pomo\u010dnice, zatem pa projekt, ki bo govoril o femicidu in \u010darovnicah. Na vpra\u0161anje, kaj bi uprizorila, \u010de bi imela popolnoma svobodno pot, odgovarja, da \u0160kofjelo\u0161ki pasijon v \u0160kofji Loki s popolnoma prostimi rokami.<\/p>\n

Ne ve, od kod izvira njena fascinacija nad vojnimi tematikami. “Mislim, da je zame vojna nekaj povsem nepredstavljivega, hkrati pa o njej neprestano govorimo in je prisotna v politi\u010dni sferi na\u0161ega do\u017eivljanja. Vojna mi obenem predstavlja tudi izjemno grozo \u2013 skoraj ne morem razumeti, da se tak\u0161ni ekstremi \u0161e vedno dogajajo. Prav zato me zanima predvsem poskus dojeti, kaj se dogaja s posameznikom, ko je postavljen v tako ekstremen polo\u017eaj,” je pojasnila.<\/p>\n

Ob dnevu \u017eena sva se pogovarjali tudi o polo\u017eaju \u017eenskih re\u017eiserk v gledali\u0161kem svetu, ki \u0161e zmeraj, razmeroma, velja za prete\u017eno mo\u0161kega, o njenem sodelovanju z avtorsko ekipo, pa tudi o tem, kako (\u010de) so jo nagrade spremenile. Vabljeni k branju intervjuja!<\/p>\n

Gledali\u0161\u010de izolira specifi\u010den prostor, kjer moramo s soljudmi sedeti v dvorani, pogosto v temi, in spremljati neko vsebino brez dodatnih distrakcij. Kako odpreti ta prostor, odpreti \u010das znotraj drugega \u010dasa, je zame magija in ena najlep\u0161ih izku\u0161enj.<\/p>\n

\u017diva Bizovi\u010dar<\/p>\n

\u010ce pogovor za\u010dneva z va\u0161o nedavno uprizoritvijo Voranca v SNG-ju Drama Ljubljana, ne moreva preko tega, da ste \u017ee v \u010dasu \u0161tudija diplomirali z besedilom Daneta Zajca. Kako se je va\u0161e do\u017eivljanje njegovih besedil v tem \u010dasu spremenilo?<\/p>\n

Meni je Zajc pravzaprav izjemno drag kot pesnik. Zelo ob\u010dudujem njegovo poezijo, hkrati pa mi zelo ustrezajo tudi njegove drame, predvsem zato, ker se ne dr\u017eijo klasi\u010dne dramske forme, temve\u010d gre za poeti\u010dno dramo, ki se osredinja na impresije, jezik in predvsem na atmosfere, ki jih ustvarja. In prav to je tudi eden od na\u010dinov re\u017eije, ki me vedno bolj privla\u010di; vedno bolj se mi zdi, da se odmikam od klasi\u010dnega dramskega pristopa. Mislim, da sem se vedno zavedala, da ta svoboda, ki jo ponuja delo z Zajcem \u2013 ker ga je vedno treba nekako dopolniti z odrskim jezikom in z njim vzpostaviti dialog \u2013 odpira povsem posebno ustvarjalno polje. Nikoli ni dovolj, da njegovo besedilo le postavimo na oder; ta svoboda hkrati predstavlja tudi izziv, kar mi je pravzaprav izjemno v\u0161e\u010d.<\/p>\n

Poeti\u010dna drama na\u010deloma velja za eno izmed najte\u017eje uprizorljivih, nekaj \u010dasa je veljala celo za neuprizorljivo. Kako ste se spoprijeli s tem in dejstvom, da bo Voranca igral Janez \u0160kof, ki je bil Zaj\u010dev dobri prijatelj?<\/p>\n

Menim, da je, ko enkrat najde\u0161 mo\u010den svet, v katerega lahko besede padejo in ki hkrati vzporedno z besedilom ustvarja svoje lastne simbole, znake in neki lasten mit, delo precej la\u017eje. Takrat ni te\u017eko, saj vse deluje znotraj te mre\u017ee, ki jo postavi\u0161 sam. Zame je to bolj preprosto ali pa bolj organsko kot uprizarjanje besedil, ki temeljijo na psihologiji likov, ker to bolj intuitivno \u010dutim. Z Janezom mislim, da sva potrebovala nekaj \u010dasa, da sem pridobila popolno zaupanje in da je razumel, kak\u0161en svet kujem. Ko se je to enkrat zgodilo, je bilo delo izjemno prijetno in zadovoljivo.<\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t<\/a><\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t\t\tSorodna novica
\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\tZaj\u010dev Voranc v ljubljanski Drami: “Spektakel, ki nima velikega dogodka, ima pa zelo mo\u010dan kontekst”<\/a><\/p>\n

Ta zgodba je postavljena v \u010das druge svetovne vojne, kar se mi zdi, da sta se v predstavi z dramaturgom Nikom \u017dnidar\u0161i\u010dem zelo jasno zavedala. Kolektivni spomin na to obdobje med nami namre\u010d vse bolj bledi \u2013 od vojne je minilo \u017ee toliko \u010dasa, da neposrednih pri\u010d skoraj ni ve\u010d, spomin pa se prena\u0161a predvsem \u0161e posredno. Hkrati sta v Mladinskem gledali\u0161\u010du ustvarila tudi predstavo Bo\u0161ko in Admira, ki obravnava veliko bli\u017ejo zgodovino, a se zdi, da tudi ta \u2013 kljub temu da je \u0161e del nedavne preteklosti \u2013 med mlaj\u0161imi generacijami po\u010dasi izgublja svoj kolektivni odtis. Kako sami do\u017eivljate ta zgodovinska, predvsem vojna obdobja? Od kod izvira va\u0161a fascinacija z njimi?<\/p>\n

Res je. Pravzaprav sva se z Nikom \u017ee pri predstavi Juri\u0161, ki je obravnavala Kajuha in Balanti\u010da, poglobila v tematiko druge svetovne vojne. Sama ne vem povsem, od kod izvira ta fascinacija. Mislim, da je zame vojna nekaj povsem nepredstavljivega, hkrati pa o njej neprestano govorimo in je vseprisotna. Vojna mi obenem predstavlja tudi izjemno grozo \u2013 ne morem je razumeti. Poizku\u0161am dojeti, kaj se dogaja s posameznikom, ko je postavljen v tako ekstremno situacijo. Hkrati me zanima, kako zgodovina skozi \u010das spreminja narative: kako dejstva postajajo \u010drno-bela, kako se interpretacije oblikujejo in kako zgodovina manipulira z napakami, kot so vojne.<\/p>\n

Bi to lahko prenesla tudi na dana\u0161nji \u010das? Vidimo, kaj se dogaja v Iranu, Gazi, Ukrajini, pravzaprav vse okoli nas. Kako oz. ali to vse vpliva tudi na va\u0161e umetni\u0161ko ustvarjanje?<\/p>\n

Ja, zagotovo. Mislim, da je predstava Bo\u0161ko in Admira vsekakor primer tega. Tudi zadnji del predstave se je ukvarjal s \u010dasom, ki je minil od genocida v Bosni, in nato preko vseh genocidov in vojn, ki so se zgodile do dana\u0161njega \u010dasa. Predstava je bila uprizorjena pred pribli\u017eno enim letom, tako da se je vmes, \u017eal, zgodilo ogromno. Vojna je tako vseobsegajo\u010da, da je pri vsakem projektu, ki se ukvarja z njo, nujno najti neko to\u010dko, skozi katero se nanjo pogleda \u2013 nekaj, kar odpira novo gledi\u0161\u010de. Pri Bo\u0161ku in Admiri je bil na primer fokus na tem, kako mediji oblikujejo podobo posameznika in kako operirajo s poro\u010dili o vojni; kaj pravzaprav pomeni vojno novinarstvo. Predstava Juri\u0161 se je ukvarjala z vpra\u0161anjem, kako zgodovina obravnava kulturne osebnosti, ki so delovale v kontekstu vojne, in kaj zares pomeni sprava. Voranc pa je intimna zgodba o o\u010detu in sinu, kjer vojna, s svojimi pritiski, postopoma razdira dru\u017eino \u2013 do te mere, da o\u010de na koncu lovi svojega sina in ga izda Nemcem.<\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\"\"\/
\n\t\t\t\t\t\t\t\t<\/a><\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t\t“Zdaj lahko spremljam komentarje na \u010dlanke z mojimi intervjuji, kjer me ljudje kli\u010dejo “feminaci”, kvaziumetnica, \u0161korpijonka, kar se verjetno mojim mo\u0161kih kolegom ne dogaja.” Foto: Marko Vavpoti\u010d\/Bobo<\/p>\n

\u010ce se \u0161e malo nave\u017eeva na va\u0161e ustvarjanje \u2013 ena izmed kriti\u010dark je napisala, da ste se “uveljavili kot re\u017eiserka, ki za svoje ustvarjanje ne potrebuje preve\u010d o\u010ditne fabule, ne enotnosti \u010dasa, kraja in dogajanja in ne enostavno izrisanega konflikta”. Se strinjate s tem?<\/p>\n

Verjetno je to res, tudi zato, ker me izrazito zanima ravno ta na\u010din. Klasi\u010dna, t. i. “aristotelska” forma ali pa tradicionalni dramski teater oziroma klasi\u010dna fabula me redko nagovorijo do te mere. Zelo me zanimajo novi na\u010dini naracije in predvsem, kako lahko dolo\u010dene teme pridejo do ob\u010dinstva na druga\u010den, sve\u017e na\u010din. Sama se bolje znajdem v nefabulativnih besedilih \u2013 ti so mi hkrati dale\u010d bolj fascinantni in mi dopu\u0161\u010dajo ve\u010d svobode, saj me nagovarjajo na podlagi ob\u010dutkov in asociacij, namesto da bi striktno sledili linearni zgodbi.<\/p>\n

Kako pa sicer do\u017eivljate kritiko?<\/p>\n

Sem velika obo\u017eevalka kritike in menim, da bi je moralo biti \u010dim ve\u010d. Hkrati pa je res, da je ne jemljem vedno dobesedno ali povsem resno. Kljub temu me izjemno fascinira brati, kaj je nekdo opazil v moji predstavi, in nato razmi\u0161ljati, ali se s tem strinjam ali ne. Ta dialog med ustvarjalcem in kritikom mi ponuja mo\u017enost refleksije in hkrati odpira nova vpra\u0161anja o tem, kako se delo sprejema.<\/p>\n

V va\u0161ih predstavah sem opazila, da ste izjemno pozorni na na\u010din, kako oblikujete \u017eenske like. V Vorancu, na primer, bi se lik Ne\u017ee lahko interpretiral zgolj kot \u017ertev \u010dasovnih okoli\u0161\u010din, v Bo\u0161ku in Admiri pa se prav tako soo\u010damo z \u017eenskimi liki v prete\u017eno mo\u0161kem svetu. Kako se kot re\u017eiserka spoprijemate s tem svetom, ki je \u0161e vedno v ve\u010dini patriarhalno strukturiran, in kako pristopate k reprezentaciji \u017eensk znotraj teh zgodovinskih in sodobnih okvirjev?<\/p>\n

Zaradi ve\u010dstoletnega manka \u017eensk v umetnosti te pogosto ne pridejo do polnokrvne predstave \u2013 zreducirane so na kli\u0161eje, na “plot devices” za mo\u0161ke protagoniste, ali pa so pisane kot nekaj fascinantnega in nerazumljivega. Okrog na\u0161ega spola je nastalo ogromno \u010dudnih predsodkov in prepri\u010danj. Razbremeniti pogled, znebiti se vseh priu\u010denih predsodkov, je proces, ki traja, pri meni \u0161e vedno.<\/p>\n

Ali se kot re\u017eiserka spoprijemate z druga\u010dnim odnosom, zgolj zato, ker ste \u017eenska? Obenem ste zdaj ena redkih mladih re\u017eiserk, ki vam je uspelo prodreti v gledali\u0161ki svet.<\/p>\n

Ja, mislim, da so mi druge kolegice re\u017eiserke naredile veliko uslugo, saj so \u017ee pripravila teren, da sem se lahko lotila re\u017eije na na\u010din, ki mi ustreza. \u0160e vedno se borim z ob\u010dutkom, da si ne morem dovoliti zdrsov in da moja pozicija ni samoumevna; da moram skozi vsak proces utemeljevati, zakaj sem tukaj in zakaj si zaslu\u017eim biti na tem polo\u017eaju. Ko sem pri\u0161la na akademijo, je trajalo nekaj \u010dasa, da so me ljudje za\u010deli jemati resno. Akademija ima te\u017eak sloves, tudi zaradi spolnih zlorab, ki so se zgodile, in v prvih dveh letih sem od ljudi zunaj akademije pogosto sli\u0161ala, da sem zagotovo sprejeta na akademijo zgolj zato, ker naj bi kdo od profesorjev \u017eelel spati z mano. Pri devetnajstih letih take in podobne izjave pustijo sled, in pojavljajo se pogosto. Zdaj lahko spremljam komentarje na \u010dlanke z intervjuji z mano, kjer me ljudje kli\u010dejo “feminaci”, kvaziumetnica, \u0161korpijonka, kar se verjetno mojim mo\u0161kim kolegom ne dogaja.<\/p>\n

Dejstvo je, da je moj poklic mo\u010dno vezan na patriarhalno strukturo, kar se mi zdi napa\u010dno in problemati\u010dno. Zanima me, kako delati na na\u010din, ki se izogiba patriarhalnim vzorcem, hkrati pa ne zanemarja odgovornosti, ki jo imam kot oseba v vodilni funkciji.<\/p>\n

\u017diva Bizovi\u010dar<\/p>\n

Zame je vpra\u0161anje o neenakostih v mojem poklicu vseeno te\u017eko vpra\u0161anje, saj hkrati \u010dutim veliko teh pritiskov, po drugi strani pa nimam dobre primerjave \u2013 nimam veliko \u017eenskih sogovornic med re\u017eiserkami, s katerimi bi lahko debatirala o tem, kako se odnos do \u017eensk v poklicu spreminja ali kako se one same po\u010dutijo. Hkrati je re\u017eija zelo individualen poklic, kjer je te\u017eko natan\u010dno dolo\u010diti, zakaj je nekaj tako, kot je. Pri meni pa ima velik vpliv tudi to, da sem mlada. Dejstvo je, da je moj poklic mo\u010dno vezan na patriarhalno strukturo, kar se mi zdi napa\u010dno in problemati\u010dno. Zanima me, kako delati na na\u010din, ki se izogiba patriarhalnim vzorcem, hkrati pa ne zanemarja odgovornosti, ki jo imam kot oseba v vodilni funkciji. Zame je izjemno pomembno, da se ljudje v procesu po\u010dutijo sli\u0161ani, da proces omogo\u010da in zdru\u017euje razli\u010dne na\u010dine dela in da skupaj ustvarimo mo\u010dan kolektiv, ki stoji za predstavo. To so zame klju\u010dne stvari pri mojem delu \u2013 ob\u010dutek sodelovanja, medsebojnega spo\u0161tovanja in skupne ustvarjalne odgovornosti.<\/p>\n

O prekarnem polo\u017eaju kulturnih delavcev se sicer govori \u017ee nekaj \u010dasa, zadnje \u010dase vse pogosteje tudi sli\u0161imo, da se z umetnostjo lahko ukvarjajo predvsem tisti, ki imajo nekak\u0161no finan\u010dno zaledje. Kako se vi spoprijemate s tem?<\/p>\n

Potrebovala sem nekaj \u010dasa, da sem pri\u0161la do ve\u010djih in polno pla\u010danih projektov. Za\u010detki so bili v t. i. \u201clab\u201d formatih, ki so bolj odprti, kjer lahko posku\u0161a\u0161 ve\u010d stvari, a so slab\u0161e pla\u010dani in z manj\u0161imi prora\u010duni. \u0160ele lani sem pri\u0161la do re\u017eije abonmajskih predstav. Pred tem sem delala tudi na radiu, hkrati pa sem imela tri \u0161tudentske slu\u017ebe. Kljub nagradam in dose\u017ekom je bilo treba najti na\u010din, kako pre\u017eiveti in hkrati graditi svojo pot v poklicu. Trenutno sem v redu, a ena od te\u017eav tega poklica je, da projekti mo\u010dno nihajo. Po prvem valu, ki se zgodi, ko pride\u0161 z akademije in te prepoznajo, se zanimanje po\u010dasi zmanj\u0161uje, predvsem ker je trg zelo majhen. Zaradi tega se vedno pojavijo dolo\u010dene luknje, v katerih nisi povsem prepri\u010dan, kako jih bo\u0161 zapolnil in kaj bo\u0161 po\u010del v tistem \u010dasu. Potrebovala sem \u010das, da sem pri\u0161la do to\u010dke, kjer lahko \u017eivim od svojega dela. To je bilo zelo zahtevno obdobje, saj sem morala kombinirati \u0161tevilne razli\u010dne slu\u017ebe, da sem pre\u017eivela mesec, si lahko pla\u010dala stanovanje in \u017eivela samostojno v Ljubljani. Hkrati sem \u0161tudirala, na\u0161e delo pa zahteva tudi konstanten vlo\u017eek zunaj vaj \u2013 veliko branja in raziskav, konstantnega izobra\u017eevanja in pridobivanja znanja o umetnosti.<\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\"\"\/
\n\t\t\t\t\t\t\t\t<\/a><\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t\t“Po mojem mnenju re\u017eiser sam ne more ustvariti ni\u010desar; potrebuje celotno ekipo ljudi, ki vlo\u017eijo ogromno truda, prina\u0161ajo svoje ideje in predanost, da se lahko razvije nekaj, kar si zaslu\u017ei ime \u2013 polna predstava.” Foto: Marko Vavpoti\u010d\/Bobo<\/p>\n

Zakaj ste se odlo\u010dili postati re\u017eiserka? Ste takrat \u017ee razmi\u0161ljali o teh te\u017eavah?<\/p>\n

Ko so za\u010deli prihajati avtorski projekti in sem videla, da obstaja avtorski projekt kot forma, sem se odlo\u010dila za re\u017eijo, ker je ta prinesla nekaj, kar me je takoj pritegnilo \u2013 svobodo pri ustvarjanju, zdru\u017eevanje ve\u010d medijev. Ugotovila sem, da lahko na neki na\u010din delam, kar koli \u017eelim. No, to je bila moja teza, ki me je vodila k odlo\u010ditvi, da vpi\u0161em re\u017eijo. Ker je prekarec tudi moj o\u010de, mi je bilo pribli\u017eno jasno, v kaj se spu\u0161\u010dam, vendar takrat nisem veliko razmi\u0161ljala o tem.<\/p>\n

Predstavljam si, da je bilo to \u0161e toliko te\u017eje, saj \u017eenskih profesoric gledali\u0161ke re\u017eije skorajda ni.<\/p>\n

Meni je ta dialog zelo manjkal. Ko sem bila prvi letnik, je Nina Raji\u0107 Kranjac dobila nagrado za re\u017eijo \u2013 mislim, da je \u0161lo za grand nagrado \u2013 in spomnim se njenega govora. To mi je bilo neko olaj\u0161anje. Prvi dve leti se nisem zares dru\u017eila z drugimi re\u017eiserji, kar se je mo\u010dno poznalo. Takrat nisem razumela, kdaj gre za sistemske probleme ali pa preprosto za prekletstvo tega poklica \u2013 te\u017eave, s katerimi sem se spopadala, so se mi zdele edinstvene zame. \u0160ele ko sem razvila dolo\u010dene odnose in navezave z drugimi re\u017eiserji, mi je postalo vse skupaj znosno. To se je mo\u010dno poznalo tudi na moji re\u017eiji, saj sem pridobila samozavest \u2013 vedela sem, da se vsi ukvarjamo s podobnimi te\u017eavami in da je te\u017eko, ne samo zame, ampak da je to del procesa, ki ga prina\u0161a poklic re\u017eiserja.<\/p>\n

Ali se vam zdi, da je bil sam \u0161tudijski proces zato zahtevnej\u0161i?<\/p>\n

Imel je vzpone in padce, kot je verjetno zna\u010dilno za vsakega. Spomnim se, da sem imela eno res slabo produkcijo, po kateri sem potrebovala nekaj \u010dasa, da sem se znova sestavila. Ko sem se znova postavila na noge, sem jasno ugotovila, kak\u0161na re\u017eija me zanima, kako \u017eelim delati in zakaj sem se vpisala na ta \u0161tudij \u2013 to stalno preizpra\u0161evanje samega sebe je neizogibno. S\u010dasoma mi je postalo la\u017eje, a prvih nekaj let je res \u0161okantnih: si popolnoma zmeden, ne razume\u0161, kaj se dogaja, dela\u0161 napake, neuspehe … \u0160ele skozi vse to postopoma spozna\u0161 svoj ustvarjalni prostor.<\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\"\"\/
\n\t\t\t\t\t\t\t\t<\/a><\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t\t“Fascinantno se mi zdi, da je gledali\u0161\u010de medij, v katerem materiali, ki jih ustvari\u0161, stalno izginjajo.” Foto: Marko Vavpoti\u010d\/Bobo<\/p>\n

Nik \u017dnidar\u0161i\u010d je, zdaj \u017ee, va\u0161 stalni sodelavec. Kako sta za\u010dela sodelovati?<\/p>\n

Jaz sem bila takrat tretji letnik faksa, Nik pa prvi. So\u0161olec mi ga je predlagal, ker je napisal dobro seminarsko nalogo, dobila sva se na kavi in od takrat naprej, zdaj \u017ee \u0161est let, sodelujeva pri vseh projektih.<\/p>\n

Podro\u010dji dramaturgije in poklic dramaturga sta pogosto precej neznani; mnogi sploh ne vedo natan\u010dno, kak\u0161na je vloga dramaturga v ustvarjalnem procesu. Zdi se, da je dramaturg postal resni\u010dno nepogre\u0161ljiv in opa\u017een \u010dlan ustvarjalnih ekip predvsem z uveljavitvijo avtorskih projektov. Kako vi vidite to vlogo in njeno razvijanje v praksi?<\/p>\n

Nik je z mano od samega za\u010detka, od moje prve ideje, izbire besedila, pa do konca. Ves \u010das sva v dialogu, na vajah, po vajah … Koncepti uprizoritev so pogosto skupni, bdi nad besedili avtorskih projektov in je avtor priredb. Proces brez njega si zelo te\u017eko predstavljam. Zame je ustvarjanje z mojo avtorsko ekipo najpomembnej\u0161i in hkrati najlep\u0161i del ustvarjanja. Velik del zaslug za moje \u201cre\u017eijske uspehe\u201d gre ravno moji avtorski ekipi. Ve\u010dina od njih z mano dela \u017ee dolgo, in kakovost njihovega dela je klju\u010dna za kakovost predstav. Po mojem mnenju re\u017eiser sam ne more ustvariti ni\u010desar; potrebuje celotno ekipo ljudi, ki vlo\u017eijo ogromno truda, prina\u0161ajo svoje ideje in predanost, da se lahko razvije nekaj, kar si zaslu\u017ei ime \u2013 polna predstava.<\/p>\n

Vedno je treba za\u010deti iz ni\u010d, znova spoznavati ljudi, vzpostavljati dinamiko dela in se pred vsako vajo spet po\u010dutiti, kot da \u0161e nikoli nisi ni\u010d re\u017eiral, da ne zna\u0161 re\u017eirati in da nima\u0161 pojma, kaj po\u010dne\u0161. Vsaki\u010d je treba na novo ugotoviti, kako in kaj \u2013 in to se ne spremeni, ne glede na to, kako so pretekle predstave sprejete.<\/p>\n

\u017diva Bizovi\u010dar<\/p>\n

\u010ce se dotakneva va\u0161ih uspehov in vzpenjajo\u010de karierne poti \u2013 kako so ti dose\u017eki vplivali na vas? Je to prineslo neko potrditev, ob\u010dutek, da ste na pravi poti, ali pa so te stvari morda vplivale na vas na druga\u010den, bolj subtilen na\u010din?<\/p>\n

Zagotovo, ja. Mislim, da so mi te potrditve res olaj\u0161ale za\u010detek dela \u2013 verjetno bolj kot komu drugemu. Dobila sem ve\u010d zaupanja vase in v svoj pristop, a kljub temu je vsak proces v gledali\u0161\u010du popolnoma svojevrsten svet. Vedno je treba za\u010deti iz ni\u010d, znova spoznavati ljudi, vzpostavljati dinamiko dela in se pred vsako vajo spet po\u010dutiti, kot da \u0161e nikoli nisi ni\u010d re\u017eiral, da ne zna\u0161 re\u017eirati in da nima\u0161 pojma, kaj po\u010dne\u0161. Vsaki\u010d je treba na novo ugotoviti, kako in kaj \u2013 in to se ne spremeni, ne glede na to, kako so pretekle predstave sprejete.<\/p>\n

Kako spremljate nagrade in uvrstitve svojih projektov na tekmovalne programe? Vas kdaj kak\u0161na odlo\u010ditev preseneti \u2013 bodisi \u010de je predstava uvr\u0161\u010dena ali nagrajena, ali pa \u010de je izpu\u0161\u010dena ali ni prepoznana?<\/p>\n

Vsak selektor ima svoj pogled na gledali\u0161\u010de in vsako leto pridejo novi kriteriji \u2013 to je povsem legitimno. Po drugi strani pa bi bilo zame preve\u010d naporno, \u010de bi se preve\u010d ukvarjala s tem. V tem poklicu je treba misliti dolgoro\u010dno, saj me \u010daka \u0161e 50 ali 60 let ustvarjanja, in vsak projekt je del tega procesa, ne glede na zunanje potrditve ali selekcije.<\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\"\"\/
\n\t\t\t\t\t\t\t\t<\/a><\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t\t“Gledali\u0161\u010de izolira specifi\u010den prostor, kjer moramo s soljudmi sedeti v dvorani, pogosto v temi, in spremljati neko vsebino brez dodatnih distrakcih. Kako odpreti ta prostor, odpreti \u010das znotraj drugega \u010dasa, je zame magija in ena najlep\u0161ih izku\u0161enj.” Foto: Marko Vanov\u0161ek\/Bobo<\/p>\n

Zakaj je po va\u0161em mnenju gledali\u0161\u010de danes pomembno?<\/p>\n

Menim, da gledali\u0161\u010de s tem \u010dasom postaja vedno bolj fascinantno, predvsem zato, ker zahteva druga\u010den na\u010din pozornosti, kot jo zahteva vsakodnevno \u017eivljenje. Gledali\u0161\u010de izolira specifi\u010den prostor, kjer moramo s soljudmi sedeti v dvorani, pogosto v temi, in spremljati neko vsebino brez dodatnih distrakcij. Kako odpreti ta prostor, odpreti \u010das znotraj drugega \u010dasa, je zame magija in ena najlep\u0161ih izku\u0161enj. Hkrati je gledali\u0161\u010de \u010dudovit medij, saj lahko zdru\u017euje razli\u010dne poglede in pristope k temam. Omogo\u010da zelo premi\u0161ljeno zastavljanje vpra\u0161anj in hkrati omogo\u010da vpetost v \u0161ir\u0161e dru\u017ebene strukture, saj vsaka predstava po dolo\u010denem \u010dasu \u201cumre\u201d in je tako lahko nekaj hipnega, vedno odtis \u010dasa. Gledali\u0161\u010de mora odpirati prostor za refleksijo, razmislek in diskurz.<\/p>\n

Ali vas te “smrti” va\u0161ih predstav prizadenejo?<\/p>\n

Fascinantno se mi zdi, da je gledali\u0161\u010de medij, v katerem materiali, ki jih ustvari\u0161, stalno izginjajo. To je zame odre\u0161ujo\u010de in mi ni bole\u010de. Prav nasprotno, u\u017eivam v tem ciklu ustvarjanja: nekaj naredi\u0161, potem to na neki na\u010din izgine, in \u017ee lahko za\u010dne\u0161 ustvarjati nekaj novega. Zame je to ena najlep\u0161ih lastnosti gledali\u0161\u010da.<\/p>\n

Oglas<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"\u017diva Bizovi\u010dar (1998) je gledali\u0161ka re\u017eiserka, ki je na Akademiji za gledali\u0161\u010de, radio, film in televizijo diplomirala leta…\n","protected":false},"author":2,"featured_media":17600,"comment_status":"","ping_status":"","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[18],"tags":[114,8029,8028,8030,62,37,58,60,38,115,8026,8027,8031],"class_list":{"0":"post-17599","1":"post","2":"type-post","3":"status-publish","4":"format-standard","5":"has-post-thumbnail","7":"category-zabava","8":"tag-entertainment","9":"tag-patriarhalna-struktura","10":"tag-poeticna-drama","11":"tag-reziserka","12":"tag-si","13":"tag-slovene","14":"tag-slovenia","15":"tag-slovenija","16":"tag-slovenscina","17":"tag-zabava","18":"tag-zenski-liki","19":"tag-zgodovinske-teme","20":"tag-ziva-bizovicar"},"share_on_mastodon":{"url":"https:\/\/pubeurope.com\/@si\/116192328008716493","error":""},"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/17599","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/users\/2"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=17599"}],"version-history":[{"count":0,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/17599\/revisions"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media\/17600"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=17599"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=17599"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=17599"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}