![\"Policijska](\"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-content\/uploads\/2026\/07\/Orig-100019-1000.webp\")
<\/p>\nNa koncu sporo\u010dila pi\u0161e, da se je objekt na naslovu Trg osvobodilne fronte 9, Ljubljana, dokon\u010dno izpraznil teden po ukinitvi enote, tabla policija je izginila in ostali so samo \u0161e spomini.<\/p>\n
Tako je bilo vse do pred kratkim, ko so buldo\u017eerji poru\u0161ili \u0161e samo stavbo, znano tudi po posre\u010denem podstre\u0161nem oknu, okrog katerega je umetnik naslikal ekran ra\u010dunalnika in iz okna naredil zaslon, kar je bil takrat redek primer uporabnega street arta.<\/p>\n
Tako policije kot same stavbe kmalu ne bo pogre\u0161al nih\u010de ve\u010d, vseeno pa ostaja ob\u010dutek, da so nam, ki smo bili tako ali druga\u010de povezani z ljubljansko postajo, spet vzeli ko\u0161\u010dek spomina. Ali nemara \u0161e veliko ve\u010d kot le spomin.<\/p>\n
* * *<\/p>\n
\u00bbSpoznaval sem nove ljudi, v glavnem so\u0161olce s fakultete, pravega prijatelja samo enega. Z veseljem sem poslu\u0161al nekatera predavanja, prebral sem nekaj zanimivih knjig, presli\u0161al nekaj novih plo\u0161\u010d, za vedno sem preklel kavarno Union, se navadil piti pivo v disku FV, v\u010dasih me je zaneslo na Postajo, bolj poredkoma, tam sem se ne\u010desa bal \u2013 morda ljudi, ki hodijo tja z enim samim namenom; da bi se pretepali,\u00ab med drugim zapi\u0161e Bo\u0161tjan Seli\u0161kar v svoji izjemni noveli Taksist. Postajo je namenoma napisal z veliko za\u010detnico. Ker zanj to ni bila ena mnogih postaj \u2013 bila je njegova in na\u0161a Postaja, prava, doma\u010da, s priokusom megle, slabega konjaka, ki ti vzame dostojanstvo, smrdljivih cigaret ibar in premo\u010dnih drave in morave, postanega piva, kislega fi\u017eola s \u010debulo in nekaj dni starih \u017eemelj.<\/p>\n
Skratka, na\u0161a Postaja je bila veliko ve\u010d kot kraj, kjer ljudje \u010dakajo vlake. In Seli\u0161kar je imel prav, saj se je na njej res zgodilo nekaj pretepov, ki so nas po\u010dasi odgnali s peronov. A \u0161e prej smo jo spoznali do obisti. Tako kot mora\u0161 spoznati nekoga, s katerim bo\u0161 pre\u017eivel preostanek \u017eivljenja.<\/p>\n
Tako policije kot same stavbe kmalu ne bo pogre\u0161al nih\u010de ve\u010d, vseeno pa ostaja ob\u010dutek, da so nam, ki smo bili tako ali druga\u010de povezani z ljubljansko postajo, spet vzeli ko\u0161\u010dek spomina.<\/p>\n
Postaja \u017eelezni\u0161ke policije je bila dom na\u0161ega najbolj priljubljenega mili\u010dnika z vzdevkom Ri\u0111i. Tako kot je v Mostah kraljeval zloglasni Maks, ki smo se ga bali, tako kot so se otroci bali hi\u0161nika v osnovni \u0161oli, tako je na \u0161tacionu vladal Ri\u0111i, ki je s svojo patruljo kro\u017eil po peronih in podhodu, ki ga tudi ni ve\u010d. Tisti, ki smo tiste \u010dase redno gledali nadaljevanko Odpisani, smo se znali dobro v\u017eiveti v to igro ilegalcev in okupatorjev na\u0161e postaje. Ri\u0111i nas je imel posebej rad, saj smo mu jo vedno zagodli. Sami smo imeli sicer ob\u010dutek, da smo njegova glavna te\u017eava in se mora ukvarjati izklju\u010dno z nami, kar seveda ni bilo res. To smo ugotovili \u0161ele dosti kasneje.<\/p>\n
<\/p>\n
Neke jesenske no\u010di, v zgodnjih osemdesetih, sva s prijateljem kon\u010dala za zapahi te iste \u017eelezni\u0161ke postaje milice, kamor naju je spravil kdo drug kot Ri\u0111i. Petko je bil dovolj spreten, da je patrulji u\u0161el. Ko je tako razmi\u0161ljal, kako bi naju spravil iz kehe, je zagledal policijskega psa Runa, ki je \u0161el za svojim nosom in malce za\u0161el s poti. Ravno dovolj, da ga je Primo\u017e zvabil k sebi in ga odpeljal za vagone, \u0161e preden so ga dohiteli njegovi lastniki. Nem\u0161kega ov\u010darja je najprej zaklenil v enega od kupejev vlaka, ki je bil parkiran na nadvozu, nato pa poiskal patruljo, ki je \u017ee besno iskala svojega psa, in zahteval, da iz zapora izpustijo njegova prijatelja; v zameno jim je obljubil, da dobijo nazaj Runa. Izmenjava seveda ni uspela tako, kot si je najin prijatelj \u017eelel. Primo\u017e je bil dele\u017een pravcate gestapo procedure, na koncu pa jim je le povedal, v katerem kupeju parkiranega vlaka se nahaja ku\u017eek. Za\u010duda so nas kaj hitro izpustili. Pa ne zaradi dogovora, ki jim ga je predlagal Petko, prej zato, ker jih je bilo tako sram, da je Runo poslu\u0161al popolnega tujca, za povrh pa \u0161e punkerja. Policaj je bil sadist, pes pa altruist, je takrat konstatiral na\u0161 pankovski prijatelj.<\/p>\n
Postaja \u017eelezni\u0161ke policije je bila dom na\u0161ega najbolj priljubljenega mili\u010dnika z vzdevkom Ri\u0111i.<\/p>\n
Resnica pa morda le ni bila tak\u0161na, kot smo si predstavljali. Vsaj ko gre za Ri\u0111ega, ki je bil v bistvu pravi policaj za \u017eelezni\u0161ko postajo. Urbana legenda namre\u010d pravi, da je imel fotografski spomin; zjutraj, ko je pri\u0161el na Trdinovo, je ob kavi najprej pregledal vse tiralice in se nato vozil z mednarodnimi vlaki gor in dol po Sloveniji, upajo\u010d, da bo naletel na kak\u0161nega \u00bbwanted mana\u00ab s katere od teh tiralic. Spominjam se, da sva se v devetdesetih kar nekajkrat sre\u010dala na katerem od vlakov in vedno sem imel ob\u010dutek, da sem mu posebej sumljiv; navsezadnje sem bil kar nekajkrat njegov gost na \u017eelezni\u0161ki policiji. Tudi takrat, ko se je avtobus, poln takratne slovenske intelektualne elite, med katero se je zna\u0161el tudi kateri od bodo\u010dih osamosvojiteljev, na poti z enega od pesni\u0161kih nastopov v enem od manj\u0161ih slovenskih krajev ustavil pred postajo milice namesto na peronu avtobusne postaje. \u0160ofer, ki je moral vso pot nazaj poslu\u0161ati tak\u0161ne in druga\u010dne popevke, v katerih se je \u017ealil lik predsednika Tita in njegove komunisti\u010dne partije, je izpolnil domoljubno dol\u017enost in nas odpeljal naravnost v zapor. Seveda smo tam naleteli na drugo izmeno \u017eelezni\u0161ke policije, ki nam je priredila topel sprejem.<\/p>\n
* * *<\/p>\n
Tudi sicer je bila postaja na \u017eelezni\u0161ki znana kot kazenska enota, v kateri so kon\u010dali poredni policaji, ki so s svojimi metodami kazili sloves ljudske milice; tak\u0161ni so se potem pridno zna\u0161ali nad mladimi, ki so imeli na postaji drugi dom, ali nekak\u0161no zaveti\u0161\u010de. Neke jesenske no\u010di v zgodnjih osemdesetih so se tam zna\u0161li Andrej Ko\u0161ak, Du\u0161an Bitenc in neznani junak no\u010dne kronike; Ri\u0111emu so bili takoj sumljivi, saj je Dule tiste \u010dase hodil okrog s pri\u010desko v barvah jugoslovanske zastave, kar je seveda opazil Ri\u0111i in Bitenca skupaj z ilegalcem po hitrem postopku odpeljal na zasli\u0161anje, pri \u010demer je Ko\u0161aka pozabil zunaj, ker se je ta med kontrolo dokumentov skrival za njegovim hrbtom. Bila je popolna zme\u0161njava. Rde\u010delasi policaj je zaprl punkerja z lasmi v barvah jugoslovanske trobojnice. Tisto no\u010d smo spet enkrat sli\u0161ali: \u00bbTovari\u0161, stopite malo z menoj!\u00ab Tudi sicer je bil to stavek, ki smo ga pogosto sli\u0161ali iz njegovih ust. V\u010dasih se spra\u0161ujem, kje je danes ta na\u0161 Ri\u0111i. Se \u0161e vedno preva\u017ea z vlaki in opreza za liki s tiralic?<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"Na koncu sporo\u010dila pi\u0161e, da se je objekt na naslovu Trg osvobodilne fronte 9, Ljubljana, dokon\u010dno izpraznil teden…\n","protected":false},"author":2,"featured_media":176249,"comment_status":"","ping_status":"","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":"","_share_on_mastodon":"0"},"categories":[21],"tags":[124,45046,62,37,58,60,38,13809,7416,2770],"class_list":["post-176248","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","category-ljubljana","tag-ljubljana","tag-milica","tag-si","tag-slovene","tag-slovenia","tag-slovenija","tag-slovenscina","tag-spomini","tag-street-art","tag-zelezniska-postaja"],"share_on_mastodon":{"url":"https:\/\/pubeurope.com\/@si\/117014334468487709","error":""},"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/176248","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/users\/2"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=176248"}],"version-history":[{"count":0,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/176248\/revisions"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media\/176249"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=176248"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=176248"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=176248"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}