![\"-](\"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-content\/uploads\/2026\/07\/Orig-IMG_0033-1000.webp\")
<\/p>\nV primeru podjetja Progros se je na Delavsko svetovalnico obrnilo 13 delavcev, ki skupaj terjajo za ve\u010d kot 41.000 evrov neizpla\u010danih obveznosti. Poleg tega potekajo postopki zaradi sumov ponarejanja listin pri odjavah delavcev iz socialnih zavarovanj. Namesto da bi Miji\u010d popla\u010dal dolgove do delavcev in dr\u017eave, je svoje insolventno podjetje nedavno podaril Roku Sne\u017ei\u0107u, ki je spremenil ime podjetja v Klukec, glavno dejavnost pa v rejo kamel.<\/p>\n
Koalicija ga ob tem ni pozvala k odstopu. \u00bbTo je sramota za dr\u017eavo,\u00ab zadnje dni ljudje ustavljajo Luki\u0107a, ki pravi, da so tovrstni problemi znani \u017ee desetletja. Po njegovem te\u017eava ni toliko v zakonodaji kot v tem, da dr\u017eava obstoje\u010dih mehanizmov ne uporablja dovolj odlo\u010dno. In dodaja: \u00bbNovo pa je nekaj drugega: da se tak\u0161nim praksam danes posmehujejo tudi ljudje na najbolj odgovornih dr\u017eavnih funkcijah.\u00ab<\/p>\n
Primer Miji\u010d je v javnosti odmeval predvsem zato, ker gre za poslanca. Je bistvo afere v tem, da gre za politika, ali v ravnanju delodajalca do delavcev?<\/p>\n
To, da je Boris Miji\u010d poslanec, je seveda klju\u010dno prispevalo k odmevnosti primera. V resnici pa gre za \u0161olski primer sistemskega izkori\u0161\u010danja delavcev. Miji\u010d ni osamljen primer. Raznih miji\u010dev, ki poslujejo na podoben na\u010din, je ogromno. Tak\u0161nih primerov je toliko, da so vnaprej predvidljivi. Institucije tako reko\u010d \u017ee vnaprej vedo, kaj se bo zgodilo, pa to tak\u0161nih delodajalcev ne odvrne. Sankcij se preprosto ne bojijo, dr\u017eava pa nima resnega mehanizma, ki bi tak\u0161no ravnanje prepre\u010dil. \u0160e ve\u010d \u2013 kadar ljudje na odgovornih funkcijah tak\u0161ne prakse ignorirajo ali se jim celo posmehujejo, jih s tem posredno spodbujajo. Posledica je, da bo tak\u0161nih primerov \u0161e ve\u010d.<\/p>\n
Najbolj absurdno pa je, da te probleme poznamo \u017ee desetletja. Vsem so na o\u010deh, dr\u017eava pa si pred njimi \u0161e vedno zatiska o\u010di.<\/p>\n
Lahko torej re\u010demo, da je kr\u0161enje delavskih pravic v Sloveniji postalo drugorazredna ali celo tretjerazredna tema?<\/p>\n
Sam ne bi razvr\u0161\u010dal kaznivih dejanj po razrednosti. Zagotovo pa veliko pove \u017ee to, kako najvi\u0161ji predstavniki oblasti govorijo o tak\u0161nih primerih. Ko govorimo o Borisu Miji\u010du, je sicer treba\u00a0poudariti, da govorimo o delodajalcu, ki izkori\u0161\u010da delavce in je hkrati slu\u010dajno tudi poslanec,\u00a0ne obratno.<\/p>\n
Pri \u010demer vidimo, da je lahko dr\u017eava zelo odlo\u010dna in agresivna, kadar to \u017eeli. To vidimo tudi v odnosu politike do nekaterih drugih dru\u017ebenih skupin. Te dni v odnosu do kulturnih delavcev. Pri za\u0161\u010diti delavcev pa pogosto zmanjka enotnega odziva, kaj \u0161ele odlo\u010dnega ukrepanja. Oblast bi lahko zelo jasno sporo\u010dila, da izkori\u0161\u010danja delavcev ne bo tolerirala, pa tega ne stori.<\/p>\n
\u00bbPoznamo tudi primere, ko delodajalec po\u0161kodovanemu delavcu naro\u010di, naj re\u010de, da se je po\u0161kodoval zunaj delovnega mesta, da bi se izognil odgovornosti. Tak\u0161ne stvari imajo lahko dolgoro\u010dne posledice, tudi pri poznej\u0161em priznavanju invalidskih pravic.\u00ab<\/p>\n
Premier Janez Jan\u0161a pravi, da gre, \u010de o\u010ditki dr\u017eijo, za \u00bbnapa\u010dne stvari\u00ab, vendar zgolj za \u00bbmalenkost\u00ab v primerjavi z ravnanjem nekaterih drugih.<\/p>\n
Naj premier nekaj mesecev ostane brez pla\u010de, brez pla\u010danih prispevkov in brez sredstev za pre\u017eivetje. Je bil kdaj v tak\u0161nem polo\u017eaju? Dvomim. \u010ce je bil, se mu opravi\u010dujem. Ko predsednik vlade tak\u0161no izkori\u0161\u010danje ozna\u010di za malenkost, to delavcem sporo\u010da, da njihove te\u017eave za politi\u010dni vrh niso pomembne.<\/p>\n
V tem primeru se poleg dolgov do delavcev in dr\u017eave pojavljajo tudi o\u010ditki o nepla\u010danih prispevkih ter domnevnem ponarejanju listin za odjavo iz socialnih zavarovanj. Kak\u0161ne so konkretne posledice za delavce?<\/p>\n
Za delavce, zlasti za tuje delavce, to ne pomeni le izgube dohodka. Odjava iz socialnih zavarovanj lahko povzro\u010di resne te\u017eave z delovnimi dokumenti in dovoljenjem za prebivanje. Najve\u010dji problem je, da delavec pogosto sploh ne ve, da je bil odjavljen. To izve \u0161ele po ve\u010d tednih, medtem pa lahko dr\u017eavni organi \u017ee za\u010dnejo postopke, povezane z njegovim statusom. Tako se naenkrat znajde v trojni stiski: ostane brez pla\u010de, brez socialnega zavarovanja in \u0161e z negotovim statusom bivanja.<\/p>\n
<\/p>\n
Mar dr\u017eava ne zna urediti tak\u0161nega obve\u0161\u010danja?<\/p>\n
Seveda bi bilo to mogo\u010de. \u017divimo v 21. stoletju. \u010ce lahko dobivamo SMS-sporo\u010dila z reklamami ali avtomatska obvestila ob prehodu dr\u017eavne meje, bi dr\u017eava lahko vzpostavila tudi sistem, ki delavca takoj obvesti o vsaki spremembi njegovega socialnega zavarovanja.<\/p>\n
Ker tega ni, se dogaja, da delavec na primer \u0161ele na urgenci izve, da nima ve\u010d urejenega zavarovanja. Poznamo tudi primere, ko delodajalec po\u0161kodovanemu delavcu naro\u010di, naj re\u010de, da se je po\u0161kodoval zunaj delovnega mesta, da bi se izognil odgovornosti. Tak\u0161ne stvari imajo lahko dolgoro\u010dne posledice, tudi pri poznej\u0161em priznavanju invalidskih pravic.<\/p>\n
In \u0161e enkrat poudarjam: Miji\u010d ni izjema. Je eden od \u0161tevilnih primerov.<\/p>\n
V zadnjem desetletju je Slovenija ve\u010dkrat zaostrila insolven\u010dno zakonodajo in pove\u010dala odgovornost poslovodstva. Zakaj kljub temu \u0161e vedno prihaja do primerov, ko podjetja ostanejo z dolgovi, poslovanje pa se nadaljuje drugje? Je te\u017eava v zakonih ali njihovem izvr\u0161evanju?<\/p>\n
Naj odgovorim s konkretnim primerom. Iz podatkov Ajpesa izhaja, da je od 30. junija uradni zastopnik podjetja Admir Kameri\u0107 s stalnim prebivali\u0161\u010dem v Bosni in Hercegovini, vpis v sodni register pa je bil opravljen 17. julija.<\/p>\n
Ob tem se postavlja vrsta vpra\u0161anj. Ali ta \u010dlovek sploh ve, da je vmes nekdo drug postal lastnik podjetja? Ali se je kdo ukvarjal s tem, kak\u0161en je bil resni\u010den namen tega posla? Ali je bila dokumentacija ustrezno pregledana? Ho\u010dem povedati, da te\u017eava ni samo zakonodaja. Gre za celotno verigo ljudi in institucij, ki zakonodajo izvajajo.<\/p>\n
Toda v tem primeru je bila zgodba javno znana ve\u010d mesecev. Kljub temu je bil prenos podjetja notarsko overjen.<\/p>\n
To je predvsem vpra\u0161anje za notarje. Prepri\u010dan pa sem, da zakon vsebuje varovalke, na podlagi katerih bi bilo mogo\u010de tak\u0161en posel tudi ustaviti. Hkrati ta primer ka\u017ee \u0161e nekaj drugega: zakonodajalec o\u010ditno v neki naivnosti ni predvidel, da bodo nekateri delodajalci pripravljeni iti tako dale\u010d pri izigravanju sistema.<\/p>\n
\u00bbDelavci, ki prihajajo k nam, delajo pri delodajalcih, ki zakonodaje preprosto ne spo\u0161tujejo. Po pravici povedano, nisem niti prepri\u010dan, ali sploh znajo brati zakone, saj jim tega tako ali tako ni treba. Ko pride do te\u017eav, pokli\u010dejo ra\u010dunovodski servis, ki tudi za nazaj ureja dokumentacijo.\u00ab<\/p>\n
In\u0161pektorat za delo, Furs, policija, to\u017eilstvo in sodi\u0161\u010da imajo vsak svoje pristojnosti. Kako hiter in u\u010dinkovit sploh je ta sistem?<\/p>\n
Pred kratkim smo se pogovarjali o enem od primerov, kjer smo ugotovili, da delavec v predkazenskem postopku \u010daka \u0161tiri ali pet let, preden sploh pride do kazenskega postopka. Predstavljajte si \u010dloveka, ki se mora izpostaviti v odnosu do delodajalca, oditi na policijo in podati izjavo, nato pa leta \u010daka, da se zadeva sploh za\u010dne premikati. V enem od primerov \u010distilk \u010dakamo \u017ee sedem let.<\/p>\n
Na koncu se postopki pogosto kon\u010dajo s pogojnimi obsodbami ali nekaj tiso\u010d evri kazni. Tak\u0161ni epilogi spodkopavajo zaupanje delavcev v pravno dr\u017eavo. Ljudje dobijo ob\u010dutek, da tudi \u010de zberejo pogum in prijavijo kr\u0161itve, te na koncu niso ustrezno sankcionirane.<\/p>\n
Bi bilo torej treba\u00a0zaostriti sankcije?<\/p>\n
Za za\u010detek naj jih v polnem razponu uporabljajo. Pravne mo\u017enosti \u017ee obstajajo, vendar se po vsej verigi prepogosto posega po milej\u0161ih ukrepih. Delovni in\u0161pektor na primer namesto globe izre\u010de opozorilo, ker pri\u010dakuje, da bo sodi\u0161\u010de globo pozneje tako ali\u00a0tako spremenilo v opomin.<\/p>\n
![\"Afera](\"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-content\/uploads\/2026\/07\/1785505509_83_Wide-20260708_01556922-400.webp\")
<\/p>\n![\"-](\"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-content\/uploads\/2026\/07\/Orig-IMG_0055-1000.webp\")
<\/p>\n![\"Ga\u0161per](\"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-content\/uploads\/2026\/07\/1785505510_653_Wide-Strazisar1_cb-400.webp\")
<\/p>\n