{"id":177018,"date":"2026-08-01T06:03:08","date_gmt":"2026-08-01T06:03:08","guid":{"rendered":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/177018\/"},"modified":"2026-08-01T06:03:08","modified_gmt":"2026-08-01T06:03:08","slug":"kibernetska-varnost-strokovnjakinja-opozarja-na-najvecje-groznje","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/177018\/","title":{"rendered":"Kibernetska varnost: Strokovnjakinja opozarja na najve\u010dje gro\u017enje"},"content":{"rendered":"

Strokovnjakinja za informacijsko varnost je razkrila, katere spletne prevare so trenutno najpogostej\u0161e, kako umetna inteligenca spreminja kibernetsko varnost in zakaj moramo biti pri uporabi orodij UI \u0161e posebej previdni.<\/p>\n

V nadaljevanju preberite:<\/p>\n

Strokovnjakinja za informacijsko varnost Andreja Markun opozarja, da so ljudje \u0161e vedno naj\u0161ibkej\u0161i \u010dlen pri kibernetski varnosti, najve\u010d gro\u017eenj pa predstavljajo phishing, kripto prevare in zlorabe umetne inteligence.
\nPri uporabi orodij umetne inteligence svetuje deljenje \u010dim manj osebnih podatkov, saj lahko njihova zloraba vodi tudi do kraje identitete.
\nPoudarja, da popolne za\u0161\u010dite ni, klju\u010dni pa so ozave\u0161\u010danje, izobra\u017eevanje zaposlenih in hitra odzivnost organizacij.<\/p>\n

“Ljudje smo vedno naj\u0161ibkej\u0161i \u010dlen. Dovolj je samo en klik,”\u00a0opozarja strokovnjakinja za informacijsko varnost pri Telekomu Slovenija Andreja Markun. Kibernetske gro\u017enje namre\u010d postajajo vse pogostej\u0161e, nepridipravi pa lahko izkoristijo vsak trenutek majhne nepozornosti za uspe\u0161no prevaro.<\/p>\n

“\u010ce spremljamo SI-CERT-ova poro\u010dila, vidimo, da je phishing \u0161e vedno najbolj v porastu. Verjetno tudi zaradi tega, ker na ta na\u010din zlonamerni akterji najla\u017eje pridejo v sistem in tako enostavno pridejo do na\u0161ih podatkov,”\u00a0je pojasnila Markun. Izpostavila je, da bele\u017eijo tudi vse ve\u010d kripto prevar in kraje dolo\u010denih ra\u010dunov, na primer v aplikaciji Viber. “Vsi poznamo primere z Bolhe, ko objavimo oglas in takoj dobimo ponudbo od najverjetneje UI agenta, ki zahteva podatke o na\u0161i ban\u010dni kartici in nas \u017eeli tako prevarati.”<\/p>\n

A s porastom prevar <\/a>raste tudi ozave\u0161\u010denost, je poudarila. Predvsem mladina, ki je odra\u0161\u010dala s tehnologijo, se zaveda nevarnosti prevar, medtem ko so precej\u0161nji \u0161ibki \u010dlen starej\u0161i, ki jim je digitalizacija morda manj blizu.<\/p>\n

\"Andreja<\/p>\n

An\u017ee Petkov\u0161ek<\/p>\n

Markun je opozorila, da spletne prevare nara\u0161\u010dajo predvsem zaradi porasta uporabe umetne inteligence. Kot primer je izpostavila t.i. deepfake posnetke, ki so v dana\u0161njem \u010dasu izjemno dodelani. “Vemo, da z umetno inteligenco lahko posnamejo tvoj glas, obraz, vse izgleda legitimno in je te\u017eko prepoznati, kaj je res,”\u00a0je opisala. Tako prihaja do novih prevar, kjer domnevno sin kli\u010de mamo, ker mu ban\u010dna kartica ne dela, in jo prosi, naj mu naka\u017ee denar. “Ker je gospa starej\u0161a in je temu verjela, je posredovala podatke. V tak\u0161nem primeru je najbolj\u0161e, da prekine\u0161 klic in pokli\u010de\u0161 nazaj to osebo, da preveri\u0161 identiteto klicatelja<\/a>.”<\/p>\n

Koliko podatkov je sploh varno deliti z UI?<\/p>\n

Kadar za dolo\u010dene namene uporabljamo razli\u010dne UI <\/a>agente, velja pravilo, da vpisujemo \u010dim manj osebnih podatkov. Katerekoli podatke vpi\u0161emo v na primer ChatGPT ali Claude, se ti namre\u010d shranijo. “Bolj, kot se ti z njim pogovarja\u0161, bolj te pozna. \u010ce mu med pogovorom pove\u0161 svoje ime in ga enkrat vpra\u0161a\u0161, kako ti je ime, bo on te podatke poiskal. Podatki se seveda shranjujejo, ni pa nobene garancije, kaj se z njimi dogaja,”\u00a0je prepri\u010dana Markun.<\/p>\n

\"najstnica<\/p>\n

Profimedia<\/p>\n

V primeru vdora v njihovo bazo lahko kriminalci ukradejo osebne podatke, kar lahko posledi\u010dno vodi tudi v krajo identitete. “Premalo se zavedamo, kak\u0161ni gro\u017enji smo izpostavljeni, \u010de nam nekdo ukrade identiteto. Ko so na\u0161i podatki na tak\u0161en na\u010din zlorabljeni, lahko nekega dne domov dobimo po\u0161to od policije za prometni prekr\u0161ek ali celo kaj huj\u0161ega. Pri tem je treba biti izjemno previden in deliti \u010dim manj podatkov,”\u00a0je \u0161e pojasnila.
\nUmetna inteligenca tudi kot na\u010din obrambe<\/p>\n

\u010ceprav je ob\u010dasno uporabljena za zlonamerne namene, se strokovnjaki v kibernetski varnosti pogosto poslu\u017eujejo umetne inteligence za boj proti prevaram. Markun je pojasnila, da jo strokovnjaki uporabljajo predvsem za spremljanje tako imenovanih “alertov”\u00a0oziroma opozoril, kadar pride do dolo\u010denega incidenta. Z umetno inteligenco si pomagajo tudi pri analizah dolo\u010denih dogodkov ter pri avtomatiziranih procesih. “Na koncu pa mora biti \u0161e vedno \u010dlove\u0161ki faktor tisti, ki oceni, ali je nekaj res ali ne. Umetna inteligenca pohitri dolo\u010dene postopke, na koncu pa je prav, da vse preveri \u010dlovek, ki kriti\u010dno razmi\u0161lja.”<\/p>\n

\"Andreja<\/p>\n

An\u017ee Petkov\u0161ek<\/p>\n

Po besedah sogovornice bo umetna inteligenca v prihodnjih letih mo\u010dno preoblikovala podro\u010dje kibernetske varnosti. Na eni strani bo organizacijam pomagala hitreje zaznavati gro\u017enje, avtomatizirati postopke in okrepiti obrambo pred napadi, na drugi strani pa bodo enaka orodja vse bolj izkori\u0161\u010dali tudi kibernetski kriminalci. “Napadalci so vedno korak pred nami,”\u00a0opozarja. Po njenem mnenju bo uspe\u0161nost obrambe odvisna predvsem od tega, kako u\u010dinkovito bodo organizacije umetno inteligenco vklju\u010dile v svoje varnostne sisteme.<\/p>\n

Ob tem se bo spreminjal tudi trg dela. Nekatera delovna mesta<\/a> bodo postopoma izginila ali se preoblikovala, hkrati pa bodo nastajala nova. Med poklici, ki jih bo umetna inteligenca najbolj spremenila, omenja analitike na prvi ravni varnostnih operativnih centrov (SOC), ki danes spremljajo veliko \u0161tevilo varnostnih opozoril in med njimi i\u0161\u010dejo sumljive dogodke. Del njihovega dela bo v prihodnje lahko prevzela umetna inteligenca, medtem ko bodo strokovnjaki na vi\u0161jih ravneh \u0161e naprej presojali zahtevnej\u0161e primere in sprejemali klju\u010dne odlo\u010ditve. Sogovornica ob tem poudarja, da bo treba spremembam prilagoditi tudi izobra\u017eevalni sistem in kompeten\u010dne modele, saj obstoje\u010di po njenem mnenju ne sledijo dovolj hitro razvoju umetne inteligence.<\/p>\n

“Popolne za\u0161\u010dite ni”<\/p>\n

Popolne za\u0161\u010dite pred kibernetskimi napadi ni, meni Andreja Markun. Tako posamezniki kot organizacije smo nenehno izpostavljeni gro\u017enjam, zato je klju\u010dna predvsem odpornost organizacij. To pomeni, da morajo biti sposobne pravo\u010dasno zaznati varnostni incident, ga po mo\u017enosti prepre\u010diti, se nanj u\u010dinkovito odzvati in po napadu \u010dim hitreje obnoviti normalno delovanje. Ob tem poudarja, da je izjemnega pomena nenehno izobra\u017eevanje zaposlenih, ozave\u0161\u010danje ter spremljanje novih trendov, saj se kibernetske gro\u017enje razvijajo iz dneva v dan.<\/p>\n

\"Andreja<\/p>\n

An\u017ee Petkov\u0161ek<\/p>\n

Na vpra\u0161anje, ali lahko v prihodnje pri\u010dakujemo ve\u010d napadov na pomembne slovenske ustanove, odgovarja, da je vse odvisno od ciljev napadalcev. \u010ce \u017eelijo ohromiti dolo\u010deno podro\u010dje, bodo napad usmerili v kriti\u010dno infrastrukturo. Ocenjuje, da je slovenska kriti\u010dna infrastruktura dobro za\u0161\u010ditena, \u010deprav je prostor za izbolj\u0161ave vedno prisoten. Po njenem mnenju se organizacije in njihova vodstva vse bolj zavedajo pomena kibernetske varnosti, k \u010demur prispevajo tudi zakonske obveznosti, zato se v varnost vlaga ve\u010d kot v preteklosti, hkrati pa se krepi tudi varnostna kultura.<\/p>\n

Za pribli\u017eno 60-70 odstotkov varnostnih tveganj je kriva \u010dlove\u0161ka nepazljivost. Ob tem Markun opozarja, da smo ljudje \u0161e vedno naj\u0161ibkej\u0161i \u010dlen, “saj ima\u0161 lahko najbolj\u0161o tehnologijo, zelo dobro popisane procese in dolo\u010dene varnostne politike, ampak na koncu je lahko \u010dlovek tisti, ki naredi napako.”\u00a0Kadar je delavec preobremenjen, svetuje, da je vedno bolj\u0161e preveriti, kakor pa slepo klikniti. Nekatera podjetja tako redno izvajajo izobra\u017eevanja na podro\u010dju preventive zlorab ter velik del namenijo tudi primerni za\u0161\u010diti.<\/p>\n

Ob\u010dasno pa je ta varnostna za\u0161\u010dita neobstoje\u010da pri manj\u0161ih podjetjih, ki po besedah Markun ne razmi\u0161ljajo o varnostnih tveganjih, dokler ne pride do napada.<\/p>\n

Od dela na Petrolu do doktorata<\/p>\n

\u010ceprav danes deluje na podro\u010dju informatike, se je njena karierna pot za\u010dela najprej na Petrolu<\/a>, kjer je delala kot prodajalka. Kasneje jo je pot ponesla na Telekom Slovenije, kjer je sprva delala v prodaji, kasneje pa ugotovila, da \u017eeli delati na podro\u010dju varnosti.<\/p>\n

\"Andreja<\/p>\n

An\u017ee Petkov\u0161ek<\/p>\n

“Ko so me v Telekomu Slovenije prepoznali kot perspektiven kader, sem si rekla, da je \u010das, da dokon\u010dam nedokon\u010dano zgodbo,”\u00a0je povedala. Leta 2023 je dokon\u010dala dodiplomski \u0161tudij na Fakulteti za organizacijske vede, nato leta 2025 magistrirala, danes pa tam nadaljuje doktorski \u0161tudij. Po delu v prodaji in na evropskih projektih se je leta 2024 pridru\u017eila organizacijski enoti informacijske varnosti, kjer se ukvarja s korporativnim upravljanjem informacijske varnosti.<\/p>\n

Kot pravi, ji je podjetje omogo\u010dilo strokovni razvoj, sama pa je izkoristila ponujene prilo\u017enosti in stopila iz cone udobja. “To podro\u010dje me je zanimalo, \u017eelela sem si priti sem, podjetje mi je omogo\u010dalo rast in tukaj se dobro po\u010dutim,”\u00a0je \u0161e sklenila.<\/p>\n

Mlade navdihujejo za poklic na podro\u010dju informacijske varnosti<\/p>\n

Andreja Markun je sodelovala tudi pri pilotnem projektu kampanje Zdru\u017eenja za informatiko in telekomunikacijo, v sklopu katere \u017eelijo mladim pribli\u017eati poklice na omenjenem podro\u010dju in jih ozave\u0161\u010dati o varni uporabi spleta.<\/p>\n

\"Andreja<\/p>\n

An\u017ee Petkov\u0161ek<\/p>\n

Mladim je tako poleg prakti\u010dnih nasvetov predstavila tudi svojo karierno pot in obenem poudarila, da kariera ni vedno ravna linija, saj je polna vzponov in padcev. Klju\u010dno pa je, da poslu\u0161a\u0161 sebe in sledi\u0161 svojemu srcu, saj bo\u0161 na tak na\u010din na dolgi rok uspe\u0161en in zadovoljen pri svojem delu. Poleg tega je bil eden od namenov kampanje tudi razbiti stereotip, da je kibernetska varnost namenjena zgolj ra\u010dunalni\u0161kim genijem, ter jo pribli\u017eati mladim kot zanimivo, raznoliko in perspektivno karierno podro\u010dje.
\n“V Sloveniji ne manjka radovednosti”<\/p>\n

V Sekciji za kibernetsko varnost, ki deluje v okviru Zdru\u017eenja za informatiko in telekomunikacije pri Gospodarski zbornici Slovenije, so aprila za\u010deli s kampanjo “Slovenija potrebuje cyber strokovnjake”, ki poteka pod sloganom “Varuj sedanjost in prihodnost – postani cyber strokovnjak”. V okviru kampanje pripravljajo obiske osnovnih in srednjih \u0161ol ter fakultet, na katerih \u017eelijo mladim pribli\u017eati podro\u010dje kibernetske varnosti.<\/p>\n

Povpra\u0161evanje po strokovnjakih za kibernetsko varnost je namre\u010d vse vi\u0161je, je opozorila Ur\u0161a Mleku\u0161 iz zdru\u017eenja. Obenem vidijo \u0161e veliko prilo\u017enosti za tesnej\u0161e povezovanje gospodarstva in izobra\u017eevalnega okolja, zato \u017eelijo mlade s tem podro\u010djem seznaniti \u017ee v osnovni \u0161oli.<\/p>\n

\"Ur\u0161a<\/p>\n

An\u017ee Petkov\u0161ek<\/p>\n

“Opazili smo, da v Sloveniji ne manjka radovednosti, kreativnosti in zanimanja, ta povezava s\u00a0kibernetsko varnostjo pa je rahlo zabrisana. Mladi so digitalno zelo pismeni, uporabljajo dru\u017ebena omre\u017eja in se pogosto sre\u010dajo tudi s spletnimi prevarami, vendar tega ne znajo povezati z mo\u017enostjo karierne poti,”\u00a0je pojasnila.<\/p>\n

\"Ur\u0161a<\/p>\n

An\u017ee Petkov\u0161ek<\/p>\n

Kampanjo koordinira Sekcija za kibernetsko varnost v okviru Zdru\u017eenja za informatiko in telekomunikacije skupaj s sti\u010di\u0161\u010dem CyberHub Slovenija. Pri pripravi in izvedbi aktivnosti aktivno sodelujejo tudi Gospodarska zbornica Slovenije, Javni zavod Cene \u0160tupar \u2013 Center za izobra\u017eevanje Ljubljana, dru\u0161tvo Women4Cyber Slovenia, dru\u0161tvo DragonSec SI in Urad Vlade Republike Slovenije za informacijsko varnost.<\/p>\n

Glavni cilj kampanje je zato u\u010dencem pribli\u017eati podro\u010dje kibernetske varnosti, jim predstaviti razli\u010dne poklicne mo\u017enosti in pokazati, kako lahko zgradijo kariero na tem podro\u010dju.<\/p>\n

Andreja Markun je sodelovala pri prvi pilotni izvedbi obiska osnovne \u0161ole, ki je potekala 14. maja na Osnovni \u0161oli Milana \u0160u\u0161tar\u0161i\u010da. Na razumljiv in interaktiven na\u010din je u\u010dencem osmih razredov predstavila, kaj dela strokovnjakinja za kibernetsko varnost, zakaj je to podro\u010dje tako pomembno v njihovem vsakdanjem spletnem \u017eivljenju ter kako lahko njihova pot vodi do kariere na tem podro\u010dju.<\/p>\n

ksenja.znidarsic@styria-media.si<\/a><\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"Strokovnjakinja za informacijsko varnost je razkrila, katere spletne prevare so trenutno najpogostej\u0161e, kako umetna inteligenca spreminja kibernetsko varnost…\n","protected":false},"author":2,"featured_media":177019,"comment_status":"","ping_status":"","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":"","_share_on_mastodon":"0"},"categories":[6],"tags":[2968,11525,3940,1481,59,61,62,37,58,60,38,4623,10194,1396],"class_list":["post-177018","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","category-slovenija","tag-digitalizacija","tag-gzs","tag-informacijska-varnost","tag-kibernetska-varnost","tag-republic-of-slovenia","tag-republika-slovenija","tag-si","tag-slovene","tag-slovenia","tag-slovenija","tag-slovenscina","tag-splet","tag-telekom","tag-umetna-inteligenca"],"share_on_mastodon":{"url":"https:\/\/pubeurope.com\/@si\/117018742490843988","error":""},"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/177018","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/users\/2"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=177018"}],"version-history":[{"count":0,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/177018\/revisions"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media\/177019"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=177018"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=177018"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=177018"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}