{"id":177129,"date":"2026-08-01T08:48:17","date_gmt":"2026-08-01T08:48:17","guid":{"rendered":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/177129\/"},"modified":"2026-08-01T08:48:17","modified_gmt":"2026-08-01T08:48:17","slug":"grobovi-kazejo-kako-druzba-vidi-sebe","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/177129\/","title":{"rendered":"Grobovi ka\u017eejo, kako dru\u017eba vidi sebe"},"content":{"rendered":"

\t\t\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\"Nekaj
\n\t\t\t\t\t\t\t\t<\/a><\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t\tNekaj dni po za\u010detku izkopavanj na novi lokaciji Potni\u0161kega centra Ljubljana so arheologi \u017ee odkrili zanimiv nagrobnik z upodobitvama levje glave. Foto: Arhiv skupine STIK<\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\tSpremljajte RTVSLO.si kot prednostni vir na Google<\/p>\n

\t\t\t\t\t<\/a><\/p>\n

“Gre za rimski nagrobnik, ki se je zru\u0161il v obcestni jarek, in sediment, ki ga je izpiralo z bli\u017enje ceste, ga je prekril, tako da ni bil izropan, ni bil ponovno uporabljen in je tu ostal do dana\u0161njih dni,” pove arheolog Matja\u017e Jenko iz zasebnega zavoda Skupina Stik, ki izvaja trenutna izkopavanja. “Nagrobnik se je zru\u0161il na lice, kaj pi\u0161e na njem, to\u010dno ne vemo, kar opazimo, sta pa dve lepi upodobitvi levov.”<\/p>\n

Oglas<\/p>\n

Na lokaciji severnega emonskega grobi\u0161\u010da so odkrili \u017ee ve\u010d kot 3000 grobov
Nagrobnik so odkrili \u017ee po dveh dneh izkopavanj na novi lokaciji ob kri\u017ei\u0161\u010du Slovenske in Masarykove ceste. To je del obse\u017enega obmo\u010dja severnega emonskega grobi\u0161\u010da, ki se je ob vpadnici, ki je vodila v smeri Celeje, dana\u0161njega Celja, raztezalo od Kongresnega trga do Gospodarskega razstavi\u0161\u010da. Obseg grobi\u0161\u010da je znan \u017ee dolgo, saj je bilo odkrivanje grobov stalnica med gradbenimi deli na tem obmo\u010dju. Kot nam je pozneje v Arheolo\u0161kem centru Muzeja in galerij mesta Ljubljane, kamor morajo najpozneje po petih letih arheolo\u0161ke najdbe oddati vsi raziskovalci na obmo\u010dju, za katerega je MGML pristojen, povedala arheologinja Bernarda \u017dupanek, so na lokaciji severnega emonskega pokopali\u0161\u010da do zdaj odkrili \u017ee ve\u010d kot 3000 grobov.<\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\"Umetelno
\n\t\t\t\t\t\t\t\t<\/a><\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t\tUmetelno obdelani nagrobniki so lahko bili velika finan\u010dna nalo\u017eba. Foto: Arhiv skupine STIK<\/p>\n

Grob je lahko bil velika finan\u010dna nalo\u017eba
Omenjeni nagrobnik so odkrili le nekaj metrov od vzhodnega roba vpadnice, kar napeljuje na dva sklepa, in sicer da je grob med najstarej\u0161imi in da je verjetno pripadal pomembnemu \u010dloveku. Jenko pojasni: “Po navadi velja, da so najstarej\u0161i grobovi, mogo\u010de tudi najbogatej\u0161i, tik ob cesti. Sama nalo\u017eba v neko tako nagrobno strukturo in umetelno delo je bila kar velik finan\u010dni prispevek.” Najznamenitej\u0161i nagrobni spomenik s severnega emonskega grobi\u0161\u010da je sicer kip Emonca, ki so ga odkrili med kopanjem temeljev za stavbo Kazine leta 1836, katerega kopija stoj v Parku Zvezda, izvirnik pa hrani Narodni muzej Slovenije.<\/p>\n

Rimska pokopali\u0161\u010da so bila vedno zunaj mesta
Rimska pokopali\u0161\u010da so bila vedno zunaj mesta, ob vpadnicah. Poleg grobi\u0161\u010da ob cesti proti Celeji so Emonci uporabljali \u0161e grobi\u0161\u010de ob vpadnici proti Akvileji (Ogleju), ki ustreza liniji dana\u0161nje Tr\u017ea\u0161ke ceste, in grobi\u0161\u010de ob vpadnici, ki je vodila proti Neviodunu (Drnovo pri Kr\u0161kem), danes pa je pod povr\u0161jem pribli\u017eno na lokaciji Karlov\u0161ke ceste.<\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\"Arheologi
\n\t\t\t\t\t\t\t\t<\/a><\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t\tArheologi skupine STIK zdaj raziskujejo na kri\u017ei\u0161\u010du Slovenske in Masarykove ceste. Foto: Arhiv skupine STIK<\/p>\n

Prav severno pokopali\u0161\u010de je bilo najve\u010dje, kar je morda mogo\u010de, tako Jenko, pojasniti s sestavo tal. To obmo\u010dje ni bilo mo\u010dvirnato in je bilo zato ugodnej\u0161e za kopanje grobov. Severno grobi\u0161\u010de je imelo tudi ‘odvod’, in sicer na lokaciji Gosposvetske ceste, med prenovo katere pred nekaj leti so odkrili ve\u010d kot 350 skeletnih grobov, povezanih z zgodnjo kr\u0161\u010dansko skupnostjo. Tam so odkrili tudi sakralni objekt.<\/p>\n

Na\u010din pokopa govori o verski pripadnosti pokojnikov. Emonci so svoje umrle najprej pokopavali v \u017earah, z uveljavljanjem kr\u0161\u010danstva pa so od 3. stoletja se\u017eiganje opu\u0161\u010dali in umrle pokopavali v lesenih krstah. Premo\u017enej\u0161i pa so si privo\u0161\u010dili sarkofag.<\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\"Med
\n\t\t\t\t\t\t\t\t<\/a><\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t\tMed najdbami v enem od najbogatej\u0161ih grobov, ki so jih odkrili med prej\u0161njimi izkopavanji, so bili tudi deli izjemno zanimive kerami\u010dne oljenke z gledali\u0161ko masko. Foto: Arhiv skupine STIK<\/p>\n

Navada dodajanja predmetov v grob po 2. stoletju usiha
Ekonomski polo\u017eaj pokojnikov lahko razberemo tudi iz pridatkov v grobovih. Ti sicer niso bili uveljavljeni v celotnem obdobju od 1. do 5. stoletja, iz katerega so grobovi na severnem grobi\u0161\u010du. Bernarda \u017dupanek pove, da je navada dodajanja predmetov v grob po 2. stoletju usihala oziroma so pridatki postajali zelo skromni. V grob so denimo kve\u010djemu dali kak\u0161no oljenko ali novec. “Iz 1. in 2. stoletja, ko se v Emoni pokopavajo se\u017egani pokojniki, pa imamo nekaj razko\u0161nih in pa tudi pomembnih grobov. Izjemno je bilo odkritje groba zdravnice na Slovenski cesti leta 2015. To je bila tak\u0161na fascinantna najdba, saj je pridano orodje nakazalo, da gre za \u017eensko, ki je opravljala zdravni\u0161ki poklic.”<\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\"Arheologi
\n\t\t\t\t\t\t\t\t<\/a><\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t\tArheologi so odkrili tudi grobove s steklenimi \u017earami, ki so sicer v manj\u0161ini. V ve\u010dini primerov so bile \u017eare kerami\u010dne. Foto: Arhiv skupine STIK<\/p>\n

Tudi med leto\u0161njimi izkopavanji, ki jih je izvajala ekipa Arheolo\u0161kega raziskovalnega konzorcija za Ljubljano (Skupina STIK, Avgusta, d. o. o., PJP, d. o. o., Arhej, d. o. o., ZRC SAZU, Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani), so v 125 odkritih grobovih na\u0161li nekaj zelo posebnih pridatkov. \u017dupanek izpostavi kerami\u010dno oljenko z gledali\u0161ko masko: “Tak\u0161ne \u0161e nimamo v zbirki. Iz tega \u010dasa poznamo tak\u0161ne oljenke, izdelane v bronu.” Podrobnej\u0161a raziskava najdenih premetov, ki so jih prenesli v Arheolo\u0161ki center Muzeja in galerij mesta Ljubljana, bo sicer \u0161e sledila.<\/p>\n

Dragocene pridatke so na obmo\u010dju emonskih grobi\u0161\u010d na\u0161li tudi v sarkofagih iz poznej\u0161ega obdobja, 3. in 4. stoletja: “V njih je recimo zlat nakit. V\u010dasih se najdejo ostanki kak\u0161ne zlate lasne mre\u017eice. Tkanina je vedno posebna najdba, ker se slabo ohranja, pa morda kak\u0161en del usnja. Ker po navadi od rimskih sandal dobimo samo \u017eeblji\u010dke.”<\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\"Oljenke
\n\t\t\t\t\t\t\t\t<\/a><\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t\tOljenke so eden izmed najpogostej\u0161ih pridatkov v \u017eganih rimskih grobovih. Foto: Arhiv skupine STIK<\/p>\n

Seveda se postavlja vpra\u0161anje, kako so izbrali pridatke in ali je na izbor \u0161e v \u010dasu svojega \u017eivljenja lahko vplival tudi pokojnik. “O tem, kaj bo v grobu, je verjetno do neke mere lahko pokojnik odlo\u010dal tudi sam. V oporoki je lahko zapisal, kako naj bo videti nagrobnik ali pa kako naj bo urejena njegova grobna parcela. So pa v vsakem primeru soodlo\u010dali tudi njegovi sorodniki. \u017divi (z izbiro pridatkov, op. P. B.) govorijo o tem, kako vidijo svoje umrle. Pridatki so neka izjava o tem, kdo je pokojnik in kaj je njegova dru\u017eina, kako premo\u017ena je,” pojasni \u017dupanek.<\/p>\n

Vsi grobovi niso individualni. Obstajale so tudi dru\u017einske grobne parcele, kot pove Jenko, pa so odkrili tudi \u017egane grobove, “kjer smo na podlagi kostnih analiz prepoznali, da gre za dva ali ve\u010d posameznikov”.<\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\"Severno
\n\t\t\t\t\t\t\t\t<\/a><\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t\tSeverno emonsko grobi\u0161\u010de je bilo najve\u010dje grobi\u0161\u010de v Emoni. Segalo je od Kongresnega trga do Gospodarskega razstavi\u0161\u010da. Foto: Arhiv skupine STIK<\/p>\n

Grobovi marsikaj povedo o dru\u017ebi \u010dasa, v katerem so bili izkopani
Grobovi lahko marsikaj razkrijejo o dru\u017ebi, od kod so pokojniki pri\u0161li. “Mislim, da grobovi ka\u017eejo, kako dru\u017eba vidi sebe,” pravi \u017dupanek, “so namensko konstruirani zapis, \u010de re\u010dem tako zelo arheolo\u0161ko. Marsikaj nam povedo o \u017eivljenju v Emoni v nekem dolo\u010denem obdobju. Tisto, kar je na prvi pogled zelo vidno, je, da imamo tu na\u010din pokopavanja, ki je zelo podoben tistemu v severni Italiji. Tako da so o\u010ditno ljudje v Emono prihajali od tam. Od Trojan naprej pa se na\u010din pokopa spremeni.”<\/p>\n

Niso pa arheolo\u0161ke najdbe zunaj mestnega obzidja omejene na grobi\u0161\u010da in ceste. Severozahodno od severnega grobi\u0161\u010da so denimo \u017ee pred ve\u010d leti na\u0161li sledi obrtne cone z lon\u010darskimi pe\u010dmi in deponije odpadkov. Matja\u017e Jenko pa omeni, da so v neposredni bli\u017eini mest obstajale tudi vile, ki so lahko imele tudi zasebna pokopali\u0161\u010da. Tako da je bila kulturna krajina razgibana tudi zunaj mest.<\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\"Med
\n\t\t\t\t\t\t\t\t<\/a><\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t\tMed izkopavanji, ki so se za\u010dela ta teden, so \u017ee odkrili nekaj grobov z zanimivimi pridatki. Med na\u0161im obiskom so izkopavali v bli\u017eini emonske vpadnice, ki je vodila v Celejo (Celje), grobovi, ki so locirani bli\u017eje vpadnicam, pa so starej\u0161i od tistih, ki so bolj oddaljeni. Foto: Arhiv skupine STIK<\/p>\n

Grobovi niso ‘hvale\u017een material’ za in situ predstavitve
Marsikomu, ki se mu arheolo\u0161ke najdbe zdijo razburljive in zanimive, ni v\u0161e\u010d misel na to, da najdi\u0161\u010da po opravljenih izkopavanjih obi\u010dajno zasujejo nazaj ali jih za potrebe novogradenj prekopljejo. Zato je vpra\u0161anje o mo\u017enostih za in situ predstavitev vedno aktualno. Bernarda \u017dupanek pove: “O mo\u017enosti prezentacije v njihovih prostorih smo se pogovarjali s kompleksom Emonika. Sicer pa grobovi za prezentacijo niso najbolj hvale\u017eni, te\u017eko jih je prezentirati. Denimo obzidja ali hi\u0161e so veliko bolj hvale\u017eno gradivo za in situ predstavitev. Je pa to odlo\u010ditev Zavoda za varstvo kulturne dedi\u0161\u010dine.”<\/p>\n

Oglas<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"Nekaj dni po za\u010detku izkopavanj na novi lokaciji Potni\u0161kega centra Ljubljana so arheologi \u017ee odkrili zanimiv nagrobnik z…\n","protected":false},"author":2,"featured_media":177130,"comment_status":"","ping_status":"","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":"","_share_on_mastodon":"0"},"categories":[21],"tags":[6216,124,13258,44254,62,37,58,60,38,45186],"class_list":["post-177129","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","category-ljubljana","tag-emona","tag-ljubljana","tag-potniski-center-ljubljana","tag-severno-emonsko-grobisce","tag-si","tag-slovene","tag-slovenia","tag-slovenija","tag-slovenscina","tag-stari-rim"],"share_on_mastodon":{"url":"https:\/\/pubeurope.com\/@si\/117019391652090725","error":""},"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/177129","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/users\/2"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=177129"}],"version-history":[{"count":0,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/177129\/revisions"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media\/177130"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=177129"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=177129"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=177129"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}