{"id":177211,"date":"2026-08-01T10:42:07","date_gmt":"2026-08-01T10:42:07","guid":{"rendered":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/177211\/"},"modified":"2026-08-01T10:42:07","modified_gmt":"2026-08-01T10:42:07","slug":"video-je-jansa-videl-v-prihodnost-dogaja-se-napovedan-scenarij","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/177211\/","title":{"rendered":"[Video] Je Jan\u0161a videl v prihodnost? Dogaja se napovedan scenarij"},"content":{"rendered":"

Situacija v Ceuti je resna varnostna gro\u017enja Evropi in posledi\u010dno tudi Sloveniji. Besede predsednika vlade Janeza Jan\u0161e pa danes odmevajo po znani platofrmi Vi\u0161egrad24, saj je \u017ee v junijskem intervjuju<\/a> skoraj prero\u0161ko napovedal resno varnostno gro\u017enjo, ki se danes odvija v \u0161panski enklavi Ceuta. \u201cVeste, ljudje, ki posku\u0161ajo priti v Evropo zgolj zato, da bi u\u017eivali na\u0161e socialne ugodnosti, ali pa zato, da bi u\u0161li, ker so v svojih dr\u017eavah zagre\u0161ili kazniva dejanja,\u201d je dejal Janez Jan\u0161a.\u00a0<\/p>\n

Te besede niso bile abstraktna politi\u010dna retorika. 29. julija 2026, dan pred mno\u017ei\u010dnim vdorom ilegalnih migrantov v \u0161pansko enklavo Ceuto, je maro\u0161ki kralj Mohammed VI. ob prazniku prestola podelil kraljevo pomilostitev 1.788 osebam. Od tega je bilo 1.679 zapornikov. Ve\u010dina je dobila skraj\u0161anje ali delno oprostitev kazni. Naslednji dan so tiso\u010di preplavali in preplezali mejo v Ceuto. Napoved Janeza Jan\u0161e se je znova dokazala v praksi, varnostna situacija Evrope pa je vsak dan bolj vpra\u0161ljiva.<\/p>\n

<\/p>\n

Preberite tudi: Ali se v Sloveniji s pomo\u010djo Nike Kova\u010d ponavlja albanski scenarij dru\u017eine Soros?<\/p>\n

<\/a><\/p>\n

V junijskem intervjuju je Jan\u0161a razkril, da mu je neposredno maro\u010danski minister razkril, zakaj v Evropo prihaja kar od 20 do 25 odstotkov nezakonitih prehodov iz Maroka.<\/p>\n

\u201cWhy do you accept them?\u201d<\/p>\n

That is the answer the Slovenian PM Janez Jan\u0161a received from an unnamed Moroccan minister who he asked about illegal Moroccan migrants coming to Slovenia and Europe. pic.twitter.com\/LiWXWOHlEX<\/a><\/p>\n

\u2014 Visegr\u00e1d 24 (@visegrad24) July 30, 2026<\/a><\/p>\n

Maro\u010danski minister je odgovoril: \u201cNo, zakaj pa jih vi sprejemate?\u201d [\u2026] Mnogi od teh ljudi be\u017eijo pred pravico v Maroku. So tatovi, so kriminalci. In na\u0161 pravni sistem deluje tako, da ko ujame\u0161 nekoga pri manj\u0161ih kriminalnih dejanjih \u2013 ne najhuj\u0161ih, ampak takih \u2013, ni ravno v na\u0161em interesu, da ga damo pred sodi\u0161\u010de, v zapor in tako naprej, saj se potem vrne in znova ponavlja ista dejanja. Zato malo po\u010dakamo, in oni pobegnejo iz dr\u017eave, pridejo k vam. Vi jih sprejemate \u2013 in to je va\u0161 problem.\u201d Jan\u0161a je priznal, da je bil nad odgovorom \u0161okiran. Po tem, ko je maro\u0161ki kralj pomilostil skoraj 1700 zapornikov, se je zgodil vdor v \u0161pansko enklavo Ceuta. Naklju\u010dje?<\/p>\n

Po podatkih lokalnih oblasti in mednarodnih poro\u010dil je v enem tednu do 30. julija v mesto priplavalo ali preplezalo ograje okoli 1.500 migrantov, povpre\u010dno okoli 300 na dan. Nato je sledil \u0161e ostrej\u0161i naval: tiso\u010di ljudi so vdrli \u010dez mejo, predvsem pri pla\u017ei Tarajal, kjer so plavali okoli ovir ali plezali \u010dez ograje. \u0160panija je zaradi tega v Ceuto poslala voja\u0161ke enote, lokalne oblasti pa so razglasile humanitarno in varnostno izredno stanje.<\/p>\n

\"\"Foto: EPA<\/p>\n

Vsaj 18 ljudi je umrlo \u2013 ve\u010dina se je utopila, nekaj pa jih je umrlo v stampedu. Sprejemni centri, zlasti za mladoletnike brez spremstva, so delovali z ve\u010dkratno prekora\u010deno zmogljivostjo, stotine ljudi pa je spalo na prostem.<\/p>\n

Ceuta in Melilla sta edini kopenski meji Evropske unije z Afriko. Dogodki iz julija 2026 spominjajo na krizo maja 2021, ko je v nekaj dneh vstopilo okoli 10.000 ljudi. Tokrat je situacijo dodatno zapletla sodna odlo\u010dba \u0161panskega vrhovnega sodi\u0161\u010da, ki omejuje takoj\u0161nje vra\u010danje tistih, ki pridejo po morju. \u0160panske in maro\u0161ke oblasti sodelujejo pri zajezitvi, a pritisk ostaja.<\/p>\n

\u0160tevilke: koliko jih je vstopilo v EU?<\/p>\n

Po podatkih agencije Frontex so zaznave nezakonitih prehodov zunanjih meja EU v zadnjih letih sicer upadle, a ostajajo na visoki ravni in so izjemno volatilne. Leta 2024 so zabele\u017eili nekaj ve\u010d kot 239.000 zaznav, leta 2025 pa skoraj 178.000 \u2013 to je 26-odstotni padec in najni\u017eja raven od leta 2021, a \u0161e vedno manj kot polovica \u0161tevilk iz leta 2023. V prvih \u0161estih mesecih 2026 je bilo zaznanih okoli 49.000 prehodov (pribli\u017eno 37 odstotkov manj kot v istem obdobju leto prej).<\/p>\n

\"\"Zadnji podatki Frontexa so bili optimisti\u010dni, a z opozorilom, da mora Evropa ostati pripravljena (vitr: Frontex)<\/p>\n

Skupaj v zadnjih dveh polnih letih (2024 in 2025) gre torej za ve\u010d kot 400.000 zaznanih nezakonitih prehodov zunanjih meja EU. Podatki Mednarodne organizacije za migracije (IOM) o prihodih po morju in kopnem ka\u017eejo podobne velikostne rede: leta 2024 okoli 209.000, leta 2025 okoli 158.000. Najbolj aktivne poti so ostajale osrednjesredozemska (predvsem iz Libije v Italijo), vzhodnosredozemska in zahodnoafri\u0161ka\/zahodnosredozemska. Pritiski se hitro premikajo med potmi, odvisno od razmer v izvornih dr\u017eavah, delovanja tihotapskih mre\u017e in vremena.<\/p>\n

Odprte notranje meje Schengena: pot od \u0160panije do Slovenije<\/p>\n

Ko migrant vstopi v eno od dr\u017eav Schengenskega obmo\u010dja (\u0160panija je njegov polnopravni \u010dlan), lahko v teoriji in praksi potuje naprej po celotnem obmo\u010dju brez sistemati\u010dnih mejnih kontrol. Schengen danes vklju\u010duje 29 dr\u017eav, med njimi tudi Slovenijo. \u010ceprav nekatere dr\u017eave (Avstrija, Italija, Nizozemska in druge) za\u010dasno znova uvajajo kontrole zaradi migracijskega pritiska, sekundarna gibanja ostajajo realnost. Ljudje, ki pridejo prek Ceute, Kanarskih otokov, italijanskih ali gr\u0161kih obal, se nato pogosto premikajo proti severu in vzhodu Evrope.<\/p>\n

Za Slovenijo to pomeni dvojno izpostavljenost. Glavni tok nezakonitih prehodov \u0161e vedno prihaja po balkanski poti (iz Srbije, Bosne in Hercegovine, Hrva\u0161ke), a sekundarni pritiski iz zahodnih vstopnih to\u010dk niso zanemarljivi. Po podatkih slovenske policije je bilo leta 2025 obravnavanih 28.200 nedovoljenih vstopov (polno leto), kar je znatno manj kot 46.217 leta 2024, a \u0161e vedno ve\u010dkrat ve\u010d kot pred nekaj leti. Najpogosteje so bili obravnavani dr\u017eavljani Afganistana, Egipta in Banglade\u0161a. Velik dele\u017e izrazi namero za azil, a nato umakne pro\u0161njo in odide naprej \u2013 sistem se uporablja kot prehodna to\u010dka.<\/p>\n

Kak\u0161en problem ima Slovenija?<\/p>\n

Slovenija je majhna dr\u017eava z okoli 2,13 milijona prebivalcev. Relativno visoko \u0161tevilo nezakonitih prehodov pomeni obremenitev za policijo, azilni sistem, socialne slu\u017ebe in lokalne skupnosti. Sprejemni centri se hitro napolnijo, postopki se vle\u010dejo, vra\u010danja pa so zaradi birokracije, pomanjkanja sporazumov s tretjimi dr\u017eavami in pravnih ovir omejena. Del migrantov ostane v sivi coni, kar pove\u010duje tveganja za izkori\u0161\u010danje, delo na \u010drno in kriminalne dejavnosti.<\/p>\n

Varnostni vidik ni zgolj teoreti\u010den. Frontex in nacionalne oblasti opozarjajo, da se v migracijskih tokovih skrivajo tudi tihotapske mre\u017ee, organizirani kriminal in potencialno osebe z ekstremisti\u010dnim ozadjem. \u010ceprav ve\u010dina migrantov ni varnostna gro\u017enja, je nadzor nad identitetami in nameni v razmerah mno\u017ei\u010dnih prihodov ote\u017een. V ve\u010d evropskih dr\u017eavah so statistike pokazale nadpovpre\u010dno udele\u017ebo nekaterih skupin nezakonitih migrantov pri dolo\u010denih oblikah kriminala (pretepi, tatvine, spolna nasilja), kar pove\u010duje dru\u017ebene napetosti. V Sloveniji so lokalne skupnosti ob ve\u010djih tokovih \u017ee ve\u010dkrat izrazile zaskrbljenost zaradi javnega reda.<\/p>\n

\"\"Foto: EPA<\/p>\n

Dodatni pritisk prihaja iz sosednjih dr\u017eav: Italija in Avstrija zaradi migracij za\u010dasno uvajata kontrole na mejah s Slovenijo, kar lahko povzro\u010di \u201cu\u010dinek zama\u0161ka\u201d \u2013 migranti se zadr\u017eijo na slovenskem ozemlju. Hkrati pa se Slovenija soo\u010da z demografskimi izzivi: rast prebivalstva v zadnjih letih je skoraj izklju\u010dno rezultat priseljevanja, medtem ko se \u0161tevilo doma\u010dih dr\u017eavljanov zmanj\u0161uje.<\/p>\n

Evropski varnostni problem
Dogodki v Ceuti niso izoliran incident. So opozorilo, da zunanje meje EU ostajajo ranljive, notranje meje Schengena pa omogo\u010dajo hitro \u0161irjenje pritiska po celotnem obmo\u010dju. \u010ceprav so \u0161tevilke v 2024\u20132026 upadle zaradi bolj\u0161ega sodelovanja s tretjimi dr\u017eavami in okrepljenega nadzora, ostaja sistem krhek. Tihotapske mre\u017ee se hitro prilagajajo, geopolitika (konflikti, gospodarske krize, podnebne spremembe) pa lahko v hipu spremeni smer in obseg tokov.<\/p>\n

Odzivi Evropske komisije in Evropske ljudske stranke (EPP)
Najbolj ostro se je na dogajanje odzvala Italija, ki ne izklju\u010duje suspenzije \u0160panije iz Schengena, oglasila pa se je tudi evropska komisija prek komisarja za notranje zadeve in migracije Magnusa Brunnerja in sicer, da je v stalnem stiku s \u0161panskimi oblastmi. Brunner je poudaril, da je za\u0161\u010dita zunanjih meja EU \u201cklju\u010dni del prizadevanj za boj proti ilegalni migraciji\u201d. Komisija je \u0160paniji ponudila dodatno operativno podporo, vklju\u010dno prek agencije Frontex, in navedla, da je v stiku tudi z maro\u0161kimi oblastmi, da bi prepre\u010dili nevarne nezakonite prehode.<\/p>\n

Oster odziv Italije in Francije: Francija ne more nositi posledic migracijskih politik svojih sosed<\/p>\n

Evropska ljudska stranka (EPP), najve\u010dja politi\u010dna skupina v Evropskem parlamentu, v kateri je tudi \u0161panska opozicijska Partido Popular, je bila bistveno ostrej\u0161a. V javni izjavi je pozvala Evropsko komisijo, naj \u0161panskega premierja Pedra S\u00e1ncheza \u201cpozove k odgovornosti\u201d zaradi \u201cneuspeha pri za\u0161\u010diti zunanje meje \u0160panije\u201c. Po mnenju EPP Evropo za to pla\u010dujejo vse dr\u017eave \u010dlanice. Kritika je bila usmerjena tudi v \u0161pansko migracijsko politiko, vklju\u010dno z nedavnimi ukrepi regularizacije velikega \u0161tevila nezakonitih migrantov, ki naj bi po ocenah nekaterih spodbudili nove valove. Oster je bil tudi francoski politik Michelk Barnier, ki je na X zapisal: \u201cEvropska unija ima zdaj bistveno orodje zaradi napredka, ki ga je dosegla EPP in Fx Bellamy v Evropskem parlamentu z novo direktivo o vra\u010danju. Zdaj je \u010das, da zakonodajo spremenimo v dejanja: vsakogar, ki je nezakonito prisoten in nima zakonite pravice do bivanja, je treba dejansko vrniti.\u00a0<\/p>\n

\"\"Kaos v Ceuti (Foto: EPA)<\/p>\n

Francija ne more nositi posledic migracijskih politik svojih sosed. \u010ce dr\u017eava \u010dlanica sprejme odlo\u010ditve, ki ustvarjajo dejavnik privabljanja za nezakonite migracije, moramo biti sposobni takoj za\u0161\u010dititi svoje meje, zlasti s \u0160panijo. Nadzor nad priseljevanjem je predpogoj za suverenost, varnost in zaupanje med evropskimi dr\u017eavami. Pravila so \u017ee vzpostavljena in jih je zdaj treba dosledno izvajati v interesu Francije in Evrope,\u201d je dejal Barnier.<\/p>\n

T. B.<\/p>\n