{"id":177681,"date":"2026-08-01T22:17:12","date_gmt":"2026-08-01T22:17:12","guid":{"rendered":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/177681\/"},"modified":"2026-08-01T22:17:12","modified_gmt":"2026-08-01T22:17:12","slug":"na-hrvaskem-jih-zaprasujejo-v-sloveniji-prisegamo-na-preventivo-kdo-ima-prav","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/177681\/","title":{"rendered":"Na Hrva\u0161kem jih zapra\u0161ujejo, v Sloveniji prisegamo na preventivo: kdo ima prav?"},"content":{"rendered":"

<\/p>\n

<\/p>\n

\"Malaria<\/p>\n

Prisotnost in pove\u010dano \u0161tevilo komarjev\u00a0trenutno ne upravi\u010duje rabe biocidnih sredstev v zunanjem okolju z namenom, da se zmanj\u0161a njihovo \u0161tevilo. Foto: Nechaev-kon<\/p>\n

Na Hrva\u0161kem jih zapra\u0161ujejo, v Sloveniji prisegamo na preventivo: kdo ima prav?<\/p>\n

V hrva\u0161kem Pulju in \u0161tevilnih drugih mestih se v no\u010dnih urah na ulice zgrne umetna kemi\u010dna megla, s katero posku\u0161ajo zdesetkati populacijo komarjev. V slovenskih naseljih tovrstnega obse\u017enega kemi\u010dnega \u0161kropljenja ni. Nacionalni in\u0161titut za javno zdravje (NIJZ) pojasnjuje, zakaj je vnos tovrstnih strupov v naravo nevaren, katere \u017ertve bi za seboj pustilo tak\u0161no zapra\u0161evanje in kak\u0161ni bi morali biti ekstremni pogoji, da bi slovenska dr\u017eava vendarle odredila pri\u017eig opozorilnih lu\u010di in kemi\u010dno ofenzivo.<\/p>\n

\n 01. 08. 2026, 10.00\n <\/p>\n

Meta \u010cernoga<\/p>\n

Poletni ve\u010deri na doma\u010dih terasah se prepogosto kon\u010dajo z zoprnim bren\u010danjem in srbe\u010dimi piki. Invazivni tigrasti komarji, ki so se v zadnjih letih mo\u010dno razmno\u017eili in udoma\u010dili tudi pri nas, so postali stalnica poletnih mesecev. Njihova prisotnost prebivalce spravlja v obup, zato se marsikdo, ko pogleda \u010dez mejo, vpra\u0161a, zakaj slovenske ob\u010dine ne ukrepajo bolj drasti\u010dno. Na Hrva\u0161kem, denimo v istrskem Pulju\u00a0in po vsej Dalmaciji ter Slavoniji, lokalne oblasti redno najemajo poobla\u0161\u010dena podjetja za tako imenovano adulticidno tretiranje. Gre za zamegljevanje oziroma zapra\u0161evanje, pri katerem v no\u010dnih ali zgodnjih jutranjih urah s pomo\u010djo vozil v zrak spu\u0161\u010dajo meglo insekticida, ki ubija odrasle lete\u010de komarje. Ob\u010dane ob tem opozarjajo, naj zaprejo okna in se ne zadr\u017eujejo na prostem. Zakaj v slovenskih mestih tak\u0161nih no\u010dnih akcij ne poznamo?<\/p>\n

Zakaj slovenska mesta ostajajo brez \u00bbmegle\u00ab?<\/p>\n

\u010ceprav se zdi no\u010dno \u0161kropljenje privla\u010dna in hitra re\u0161itev za zmanj\u0161anje \u0161tevila nadle\u017enih krvosesov, slovenska stroka do tak\u0161nih praks ostaja izjemno zadr\u017eana in opozarja na \u0161ir\u0161o sliko varovanja okolja. Kot pojasnjujejo na Nacionalnem in\u0161titutu za javno zdravje (NIJZ), pravnih in strokovnih podlag za tak\u0161no ravnanje pri nas trenutno sploh ni. Po njihovih informacijah namre\u010d v Sloveniji ni registriranega insekticida, ki bi se lahko uporabljal za uni\u010devanje odraslih oblik komarjev na prostem. Kemi\u010dno zapra\u0161evanje bi tako predstavljalo uporabo neregistriranih sredstev.<\/p>\n

<\/p>\n

\"Foto:<\/p>\n

Nadle\u017ene \u017eu\u017eelke<\/p>\n

Metoda, ki vzbuja upanje: nad tigraste komarje z njihovo sterilizacijo<\/p>\n

<\/a><\/p>\n

Nekoliko druga\u010de je pri zatiranju v zgodnej\u0161ih fazah razvoja \u017eu\u017eelke. Registrirani so sicer dolo\u010deni larvicidi, ki delujejo na li\u010dinke komarjev. Vendar pa stroka opozarja na previdnost, saj je njihova uporaba zelo omejena in se morajo uporabljati strogo po navodilu proizvajalca. Za samo registracijo biocidov in nadzor nad njimi je sicer pristojen Urad za kemikalije RS.<\/p>\n

\"Many<\/p>\n

Komarji so lahko tudi prena\u0161alci nevarnih bolezni.\u00a0\/ Foto: Getty Images<\/p>\n

Glavni razlog, zakaj slovenske ulice ostajajo brez kemi\u010dne megle, pa ti\u010di v varovanju naravnega ravnovesja in za\u0161\u010diti neprecenljivih opra\u0161evalcev. Prisotnost in pove\u010dano \u0161tevilo komarjev namre\u010d trenutno ne upravi\u010duje rabe biocidnih sredstev v zunanjem okolju z namenom, da se zmanj\u0161a njihovo \u0161tevilo. Uporaba tak\u0161nih strupov prina\u0161a visoko ceno za lokalni ekosistem. Insekticidov, ki bi se uporabljali v zunanjem okolju oziroma na prostem, v Sloveniji ne uporabljamo zaradi hudega vpliva na druge organizme. Insekticidna megla ne izbira svojih \u017ertev. Ko z njimi zatiramo komarje, ne zatiramo samo komarjev, temve\u010d tudi druge \u017eu\u017eelke, med katerimi so na udaru zlasti \u010debele in drugi pomembni opra\u0161evalci. Povedano preprosteje: re\u0161evanje problema srbe\u010dih pikov bi lahko vodilo v ekolo\u0161ko katastrofo za \u010debele.<\/p>\n

Ekstremni scenariji in izbruhi bolezni<\/p>\n

Kljub strogi okoljski dr\u017ei pa slovenska stroka ni povsem slepa za potencialne nevarnosti, ki jih komarji prina\u0161ajo kot prena\u0161alci resnih virusnih obolenj. Globalno segrevanje in pove\u010dan pretok ljudi namre\u010d ve\u010data tveganje za prenos bolezni, kot sta virus Zahodnega Nila in mrzlica denga. Ali obstaja to\u010dka, pri kateri bi dr\u017eava vseeno pri\u017egala zeleno lu\u010d za kemi\u010dno vojno proti komarjem?<\/p>\n

Na NIJZ so jasni, da je uporaba insekticidov v zunanjem okolju strokovno smiselna oziroma upravi\u010dena le pri pojavu izbruha nalezljive bolezni, ki jo prena\u0161ajo komarji. Na sre\u010do smo se\u00a0tovrstnim scenarijem doslej izogibali, saj takih primerov v Sloveniji \u0161e niso obravnavali.<\/p>\n

<\/p>\n

\"Prevention<\/p>\n

Raziskava<\/p>\n

Vas pikajo komarji? Znanstveniki so ugotovili, da se lahko navadijo na repelent<\/p>\n

<\/a><\/p>\n

\u010ce pa bi se epidemiolo\u0161ka slika drasti\u010dno poslab\u0161ala in bi se soo\u010dili z izbruhom nevarne nalezljive bolezni, slovenski zdravstveni sistem ne bi ostal kri\u017eemrok. V primeru, da bi pri\u0161lo do izbruha nalezljive bolezni, ki jo prena\u0161ajo komarji, bi NIJZ podal predlog Uradu za kemikalije RS za interventni uvoz insekticida, ki bi bil namenjen za uni\u010devanje odraslih oblik komarjev v zunanjem okolju oziroma na prostem. \u010cas v tak\u0161nih kriznih situacijah igra klju\u010dno vlogo, zato birokracija ne bi smela biti ovira. Povezava med Uradom RS za kemikalije in NIJZ je namre\u010d vzpostavljena tako, da omogo\u010da takoj\u0161nji odziv\u00a0v primeru potrebe za urgentni uvoz insekticida. Dokler pa tveganja za javno zdravje v obliki smrtonosnih virusov ni, bo skrb za \u010debele in naravo prevladala nad na\u0161im udobjem.<\/p>\n

Bitka na doma\u010dem dvori\u0161\u010du in vloga ob\u010din<\/p>\n

\u010ce kemi\u010dno zapra\u0161evanje odpade, kako naj se sploh borimo proti rojem komarjev? Odgovor se skriva v preventivi in mehanskih ukrepih, kjer morajo glavno vlogo odigrati tako lokalne skupnosti kot vsak posameznik na svojem dvori\u0161\u010du.<\/p>\n

Nekatere slovenske ob\u010dine pri iskanju re\u0161itev \u017ee posegajo po alternativnih metodah, ki so prijaznej\u0161e do okolja. Po informacijah iz medijev so nekatere ob\u010dine uporabljale ali \u0161e uporabljajo za zatiranje komarjev aquatain AMF. Zanimivost tega pripravka je, da na vodni gladini ustvari tanek silikonski film, ki li\u010dinkam prepre\u010duje dihanje, s \u010dimer se prekine njihov razvojni krog. Ker deluje povsem mehansko,\u00a0ne sodi med biocide in zanj ni treba\u00a0pridobiti dovoljenja Urada za kemikalije RS. Vseeno pa zahteva previdno ravnanje. Priporo\u010dilo Urada za kemikalije RS je, da se izdelek uporablja le na umetnih ekosistemih, kot so lu\u017ee, umetna jezera in vrtni rezervoarji, ter da se uporablja nadzorovano tako glede same koli\u010dine kot tudi na\u010dina uporabe. Da bi se izognili morebitnim nepredvidenim posledicam za naravo, je priporo\u010dilo Urada za kemikalije RS tudi, da uporabo aquataina nadzira poobla\u0161\u010deni ekotoksikolog.<\/p>\n

Komarji za svoje razmno\u017eevanje potrebujejo le minimalne koli\u010dine stoje\u010de vode \u2013 v\u010dasih je dovolj \u017ee zama\u0161ek plastenke, poln de\u017eevnice.<\/p>\n

Najve\u010dji in naju\u010dinkovitej\u0161i boj proti tigrastim in navadnim komarjem pa poteka na na\u0161ih lastnih vrtovih, balkonih in pokopali\u0161\u010dih. Komarji za svoje razmno\u017eevanje potrebujejo le minimalne koli\u010dine stoje\u010de vode \u2013 v\u010dasih je dovolj \u017ee zama\u0161ek plastenke, poln de\u017eevnice. Zato na NIJZ svetujejo, da se v okolju, kjer so komarji prisotni, izvaja preventivne ukrepe v neposredni okolici, med katere sodijo predvsem: odstranjevanje posod in predmetov s stoje\u010do vodo, pokrivanje zbiralnikov vode, izpraznitev vrtnih bazenov, ko se ti ne uporabljajo, in pospravljanje odpadkov, ki lahko zadr\u017eujejo vodo.<\/p>\n

Poleg zmanj\u0161evanja mo\u017enosti za razmno\u017eevanje pa preostane le \u0161e dosledna za\u0161\u010dita pred piki. Prebivalcem za zmanj\u0161anje pikov komarjev svetujejo tudi namestitev za\u0161\u010ditnih mre\u017e na okna in vrata. Na prostem je pomembna osebna za\u0161\u010dita, in sicer z obleko z dolgimi rokavi in hla\u010dnicami, zlasti v \u010dasu najve\u010dje aktivnosti komarjev. Dodatno oviro za nadle\u017ene insekte predstavlja \u0161e uporaba repelentov, ki po nasvetih stroke zmanj\u0161ajo \u0161tevilo pikov komarjev.<\/p>\n

Zdi se torej, da bomo morali Slovenci \u0161e naprej sobivati s komarji in zavihati rokave pri odpravljanju stoje\u010dih voda, s \u010dimer varujemo tiste \u017eu\u017eelke, od katerih je odvisno na\u0161e pre\u017eivetje in pridelava hrane. Na Hrva\u0161kem bodo morda res spali z manj piki, a bodo s tem na kocko postavili \u017eivljenja tiso\u010dih \u010debel in metuljev.<\/p>\n

<\/p>\n

\"Standing<\/p>\n

Nadle\u017ene \u017eu\u017eelke<\/p>\n

Vojna proti komarjem: zakaj je v Sloveniji prepovedano to, kar sosedje redno po\u010dnejo?<\/p>\n

<\/a><\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"Prisotnost in pove\u010dano \u0161tevilo komarjev\u00a0trenutno ne upravi\u010duje rabe biocidnih sredstev v zunanjem okolju z namenom, da se zmanj\u0161a…\n","protected":false},"author":2,"featured_media":177682,"comment_status":"","ping_status":"","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":"","_share_on_mastodon":"0"},"categories":[6],"tags":[585,21500,45319,21501,2177,59,61,62,45318,37,58,60,38,45317],"class_list":["post-177681","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","category-slovenija","tag-hrvaska","tag-insekticid","tag-kemicna-megla","tag-komarji","tag-nijz","tag-republic-of-slovenia","tag-republika-slovenija","tag-si","tag-skropljenje","tag-slovene","tag-slovenia","tag-slovenija","tag-slovenscina","tag-zatiranje-komarjev"],"share_on_mastodon":{"url":"https:\/\/pubeurope.com\/@si\/117022572532399279","error":""},"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/177681","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/users\/2"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=177681"}],"version-history":[{"count":0,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/177681\/revisions"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media\/177682"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=177681"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=177681"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=177681"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}