{"id":177797,"date":"2026-08-02T02:07:15","date_gmt":"2026-08-02T02:07:15","guid":{"rendered":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/177797\/"},"modified":"2026-08-02T02:07:15","modified_gmt":"2026-08-02T02:07:15","slug":"o-primanjkljaju-lahko-govorimo-na-ravni-proracuna-ki-pa-je-vedno-rezultat-politicnih-kompromisov","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/177797\/","title":{"rendered":"O primanjkljaju lahko govorimo na ravni prora\u010duna, ki pa je vedno rezultat politi\u010dnih kompromisov"},"content":{"rendered":"

\t\t\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\"\"\/
\n\t\t\t\t\t\t\t\t<\/a><\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t\t“Problem nastane, ko \u0161tevilke najprej pridejo v medije, \u0161ele nato pa sledijo razlage. Javnost mora vedeti, kaj dejansko povzro\u010da finan\u010dno vrzel, koliko predstavljajo nove obveznosti, koliko vi\u0161ji stro\u0161ki dela in koliko morebitne napake pri na\u010drtovanju,” meni Aristovnik. Foto: Pixabay<\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\tSpremljajte RTVSLO.si kot prednostni vir na Google<\/p>\n

\t\t\t\t\t<\/a><\/p>\n

V zadnjih tednih je ve\u010d ministrov poro\u010dalo o primanjkljajih v svojih resorjih. O najvi\u0161jem primanjkljaju je poro\u010dal minister za zdravje Tadej Osterc, saj naj bi imelo ministrstvo za zdravje 200 milijonov evrov primanjkljaja glede na prevzete obveznosti. Ministrica za demografijo, dru\u017eino in socialne zadeve Mateja Ribi\u010d je v \u010detrtek poro\u010dala o 180-milijonski luknji. Na ministrstvu za izobra\u017eevanje, znanost in mladino naj bi do konca leta zmanjkalo pribli\u017eno 133 milijonov evrov, od tega najve\u010d, 111,6 milijona evrov, na podro\u010dju osnovnih in srednjih \u0161ol. O primanjkljaju sta poro\u010dala tudi minister za kmetijstvo Janez Cigler Kralj in ministrica za kulturo Ignacija Fridl Jarc, na obeh ministrstvih naj bi bilo primanjkljaja za okoli devet milijonov evrov. Novi ministri so prst uperili v svoje predhodnike, ki naj bi bili odgovorni za slabe finan\u010dne razmere. <\/p>\n

Oglas<\/p>\n

Ministrstva so neposredni prora\u010dunski uporabniki<\/a>, razporejanje sredstev med resorji pa temelji na zakonskih obveznostih, fiskalnih pravilih ter hkrati na politi\u010dnih prednostnih nalogah dr\u017eave oziroma posamezne vlade. Kdaj torej lahko govorimo o “primanjkljaju” na posameznem ministrstvu? Kot je za MMC pojasnil profesor Aleksander Aristovnik s Fakultete za upravo, izraz “primanjkljaj ministrstva” ni povsem ustrezen. “Primanjkljaj ima dr\u017eavni prora\u010dun kot celota, ministrstvo pa lahko ugotovi, da z odobrenimi sredstvi ne bo moglo financirati vseh svojih obveznosti,” zato bi bilo po njegovi oceni primernej\u0161e govoriti o “vrzeli v finan\u010dnem na\u010drtu ministrstva”.<\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\"V
\n\t\t\t\t\t\t\t\t<\/a><\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t\tV sivi barvi so prikazani na\u010drtovani odhodki posameznega ministrstva, z modro pa porabljena sredstva do zgoraj navedenega datuma. Foto: gov.si<\/p>\n

Aristovnik ob tem opozarja, da je javnost pogosto pod vtisom, da lahko vsaka nova vlada na novo razdeli dr\u017eavni prora\u010dun. “V resnici je pribli\u017eno 85 odstotkov slovenskega prora\u010duna \u017ee vnaprej vezanega na zakonske in druge prevzete obveznosti, zato je manevrskega prostora za nove ukrepe bistveno manj, kot se pogosto zdi.” V praksi je namre\u010d prora\u010dun vedno tudi rezultat politi\u010dnih usklajevanj med resorji. “To samo po sebi ni problemati\u010dno, pomembno pa je, da odlo\u010ditve temeljijo na strokovnih analizah, dolgoro\u010dni vzdr\u017enosti javnih financ in pri\u010dakovanih u\u010dinkih za dr\u017eavljane, ne zgolj na trenutnih politi\u010dnih prioritetah,” meni Aristovnik.<\/p>\n

\u010ce ve\u010d ministrstev hkrati opozarja na pomanjkanje sredstev, ne govorimo ve\u010d zgolj o te\u017eavah posameznih resorjev, temve\u010d o opozorilu, da bi bilo treba okrepiti kakovost makroekonomskih napovedi, ocenjevanja finan\u010dnih u\u010dinkov politik in upravljanja javnofinan\u010dnih tveganj. Klju\u010dno vpra\u0161anje zato ni le vi\u0161ina leto\u0161njega primanjkljaja, ampak dolgoro\u010dna vzdr\u017enost javnih financ.<\/p>\n

Aleksander AristovnikProra\u010dunski odhodki bodo najverjetneje prvi\u010d presegli 18 milijard evrov<\/p>\n

Vlada je pripravila izhodi\u0161\u010da za predlog rebalansa prora\u010duna za letos, pri \u010demer je \u0161e povi\u0161ala prora\u010dunske odhodke, ki bodo tako prvi\u010d presegli 18 milijard evrov. V trenutno veljavnem prora\u010dunu so odhodki postavljeni pri 17,7 milijarde evrov, rebalans pa predvideva 18,4 milijarde evrov odhodkov do konca leta, poslanci naj bi ga potrjevali konec avgusta. Odhodki bodo vi\u0161ji predvsem zaradi vi\u0161jih obrambnih izdatkov in dodatnih sredstev za dokon\u010danje projektov iz na\u010drtov za okrevanje in odpornost, so pred dvema tednoma sporo\u010dili z ministrstva za finance. Hkrati pa so opozorili na velika odstopanja pri prora\u010dunskih odhodkih glede na pretekla leta in napovedali, da bodo pripravili pregled primanjkljajev po vseh ministrstvih.<\/p>\n

Na vpra\u0161anje, ali so \u017ee pripravili oceno primanjkljajev po ministrstvih, ki so jo napovedali, so za MMC odgovorili le, da priprava rebalansa za letos in za prihodnji dve leti \u0161e poteka. “S stanjem javnih financ in potrebo po sprejetju ustreznih ukrepov so bili ve\u010dkrat seznanjeni tudi vsi predlagatelji finan\u010dnih na\u010drtov, ki so bili pozvani k pripravi ukrepov za zni\u017eanje prora\u010dunskih odhodkov oziroma predlogov ukrepov za doseganje fiskalnih ciljev,” so zapisali. <\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t<\/a><\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t\t\tSorodna novica
\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\tPriprave rebalansa prora\u010duna: leto\u0161nji odhodki zvi\u0161ani s 17,7 na 18,4 milijarde evrov<\/a><\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\tKlju\u010dno vpra\u0161anje ni, koliko denarja manjka, temve\u010d zakaj<\/p>\n

Na ministrstvu so v odgovoru spomnili tudi, da \u017ee dalj \u010dasa opozarjajo na potrebo po zagotavljanju vzdr\u017enih javnih financ. Na visok primanjkljaj opozarja tudi fiskalni svet. Prora\u010dunski primanjkljaj je v prvih \u0161estih mesecih letos po podatkih finan\u010dnega ministrstva zna\u0161al 1,2 milijarde evrov, medtem ko je za celo leto ocenjen na 2,1 milijarde evrov.<\/p>\n

Aristovnik meni, da je v tem “politi\u010dnem trenutku” pomembno predvsem razumeti, zakaj je do tak\u0161nega primanjkljaja pri\u0161lo. “Po volitvah je obi\u010dajno, da nova vodstva opozarjajo na podedovane finan\u010dne te\u017eave. To ni zna\u010dilnost samo te vlade, ampak skoraj vsake menjave oblasti v Sloveniji. \u010ce se po vsakih volitvah ponavlja zgodba o podedovanih finan\u010dnih luknjah, potem ne gre ve\u010d za problem ene vlade, ampak za sistemsko pomanjkljivost na\u0161ega prora\u010dunskega na\u010drtovanja in finan\u010dne transparentnosti.”<\/p>\n

Po drugi strani pa so pritiski na javne finance v zadnjem \u010dasu razumljivo ve\u010dji. “Del razlogov je nedvomno objektivnih. V zadnjih letih so javne finance obremenili epidemija, energetska kriza, katastrofalne poplave, visoka inflacija, pla\u010dna reforma javnega sektorja ter vse bolj negotove geopoliti\u010dne razmere, povezane z vojno v Ukrajini in konfliktom na Bli\u017enjem vzhodu. Vse to pove\u010duje stro\u0161ke dr\u017eave in zmanj\u0161uje fiskalni manevrski prostor,” spomni Aristovnik. Kar pa ne pomeni, da so zunanje okoli\u0161\u010dine same po sebi \u017ee zadostno opravi\u010dilo za nastali polo\u017eaj. “Fiskalni svet \u017ee dlje \u010dasa opozarja, da je pomemben del poslab\u0161anja slovenskih javnih financ tudi strukturne narave. To pomeni, da ne gre zgolj za posledice kriz, temve\u010d tudi za postopno pove\u010devanje trajnih javnofinan\u010dnih obveznosti in pomanjkljivo ocenjevanje njihovih dolgoro\u010dnih u\u010dinkov.”<\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t<\/a><\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t\t\tSorodna novica
\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\tVlada predlaga dvig prora\u010dunske porabe za letos, ve\u010d denarja predvsem za obrambo<\/a><\/p>\n

\u010ce makroekonomske razmere, inflacijski pritiski, geopoliti\u010dna tveganja ali stro\u0161ki posameznih politik niso ustrezno vklju\u010deni v pripravo prora\u010duna, se primanjkljaji prej ali slej poka\u017eejo pri njegovem izvr\u0161evanju. “Dober prora\u010dun mora predvideti tudi manj ugodne scenarije, ne le osnovnih makroekonomskih napovedi,” je kriti\u010den Aristovnik. “Prav zato bi moral biti prora\u010dun pripravljen \u0161e bolj konservativno in realisti\u010dno. Klju\u010dno vpra\u0161anje zato ni, koliko denarja manjka, ampak, zakaj ga manjka in ali je bilo to mogo\u010de predvideti \u017ee ob pripravi prora\u010duna. Davkopla\u010devalci imajo pravico vedeti ne le, koliko denarja manjka, ampak predvsem, zakaj in kdo bo za to prevzel odgovornost,” poudarja Aristovnik.<\/p>\n

Reforma pla\u010d v javnem sektorju ne more biti edini razlog za primanjkljaj<\/p>\n

Pritisk na javne finance se je pove\u010dal tudi zaradi reforme pla\u010d v javnem sektorju. Na ministrstvu za finance na vpra\u0161anje, v kolik\u0161nem dele\u017eu po njihovi oceni na “primanjkljaje” vpliva reforma, odgovarjajo, da od njene uveljavitve z letom 2025 masa pla\u010d v javnem sektorju raste hitreje od prvotnih na\u010drtov. “Prvotno ocenjeni stro\u0161ek celotne reforme v vi\u0161ini 1,4 milijarde evrov se izkazuje za podcenjenega. Sredstva za pla\u010de so namre\u010d zaradi hitrej\u0161ega dviga in uveljavljanja dodatnih pravic, predvsem izrednih napredovanj, v letu 2025 narasla hitreje od pri\u010dakovanj, kar mo\u010dno obremenjuje dr\u017eavni prora\u010dun (\u2026) Ta trend, \u010deprav z ni\u017ejo stopnjo rasti, se nakazuje tudi v letu 2026,” so zapisali na ministrstvu.<\/p>\n

Aristovnik se strinja, da je pla\u010dna reforma eden izmed glavnih vzrokov za primanjkljaj, predvsem v dejavnostih, kjer pla\u010de predstavljajo najve\u010dji del odhodkov. Ne more pa biti edina razlaga. “O pla\u010dni reformi se je razpravljalo ve\u010d let in njeni finan\u010dni u\u010dinki bi morali biti vklju\u010deni \u017ee v pripravo prora\u010duna. \u010ce danes poslu\u0161amo, da za njeno financiranje primanjkuje denarja, je legitimno vpra\u0161anje, ali so bili stro\u0161ki podcenjeni oziroma ali finan\u010dne posledice ob pripravi prora\u010duna niso bile dovolj natan\u010dno ocenjene. Pla\u010dna reforma je bila politi\u010dna odlo\u010ditev z znanimi finan\u010dnimi posledicami.”<\/p>\n

Pri \u010demer u\u010dinki pla\u010dne reforme odpirajo tudi \u0161ir\u0161e vpra\u0161anje, meni Aristovnik. Primanjkljaji, o katerih poro\u010dajo iz zdravstva, \u0161olstva, kulture in iz drugih javnih sistemov, lahko hitro postanejo argument za pospe\u0161eno vklju\u010devanje zasebnega sektorja pri izvajanju javnih storitev. “To samo po sebi ni nujno vedno negativno, vendar bi morale biti tak\u0161ne spremembe rezultat premi\u0161ljene javne politike, strokovnih analiz in dru\u017ebenega soglasja, ne pa posledica trenutne finan\u010dne stiske ali pomanjkljivega prora\u010dunskega na\u010drtovanja,” je prepri\u010dan Aristovnik.<\/p>\n

Kot dodaja, je v praksi prora\u010dun predvsem rezultat politi\u010dnih kompromisov, kar “samo po sebi ni ni\u010d nenavadnega, problem nastane, ko politi\u010dne prioritete prevladajo nad analizami u\u010dinkov in finan\u010dno vzdr\u017enostjo”. Najve\u010dji izziv slovenskega prora\u010dunskega sistema je po Aristovnikovi oceni ta, da \u0161e vedno temelji na financiranju preteklih prevzetih obveznosti ter premalo na sistemati\u010dnem vrednotenju rezultatov in u\u010dinkov javne porabe. “V Sloveniji se o javnih financah prepogosto za\u010dnemo resno pogovarjati \u0161ele takrat, ko denarja za\u010dne primanjkovati.
Sicer pa pravi preizkus kakovosti prora\u010duna ni dan, ko ga parlament sprejme, ampak to, ali ga je mogo\u010de izvajati skozi celotno prora\u010dunsko leto brez ve\u010djih finan\u010dnih presene\u010denj. To bi moral biti cilj vsake vlade, ne glede na njeno politi\u010dno barvo,” \u0161e sklene.<\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\tKak\u0161ne finan\u010dne u\u010dinke bodo imele napovedane selitve ministrstev?<\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t\t\tMinistrstvo za lokalno samoupravo, kohezijo in regionalni razvoj je kot prvo svoj sede\u017e preneslo iz Ljubljane in se preselilo v Maribor. Selitev v Celje naj bi na\u010drtovali na ministrstvu za okolje in prostor, selitev v Novo mesto pa na ministrstvu za izobra\u017eevanje, znanost in mladino. Gledano samo z vidika javnih financ bodo kratkoro\u010dni u\u010dinki selitve ministrstev skoraj zagotovo negativni. Selitve namre\u010d pomenijo dodatne stro\u0161ke za zagotovitev prostorov, infrastrukture in prilagoditve organizacije dela. Zelo verjetno bodo prinesle tudi izgubo izku\u0161enih delavcev, ki se ne bodo odlo\u010dili za selitev, opozarja Aristovnik. <\/p>\n

“Pri tem pa pogre\u0161am predvsem eno. Pred tako pomembno reorganizacijo dr\u017eavne uprave bi pri\u010dakoval javno objavljeno in strokovno utemeljeno analizo stro\u0161kov, koristi ter organizacijskih in kadrovskih u\u010dinkov. Do danes javnost tak\u0161ne celovite analize ni videla. Vsaka reorganizacija dr\u017eave bi morala najprej prestati ekonomski test in \u0161ele nato politi\u010dnega. Odlo\u010ditev, ki lahko pomembno vpliva na delovanje dr\u017eavne uprave \u0161e vrsto let, bi morala temeljiti na preverljivih analizah in dokazih, ne pa na populisti\u010dnih re\u0161itvah, politi\u010dnih pri\u010dakovanjih ali razvojnih ambicijah, ki niso podprte s celovito analizo stro\u0161kov in koristi. Decentralizacija dr\u017eavne uprave je lahko dolgoro\u010dno sicer smiselna razvojna usmeritev. Vendar selitev ministrstev sama po sebi \u0161e ne pomeni decentralizacije. Smiselna je le tam, kjer obstajajo jasna funkcionalna povezava z regijo, ustrezen kadrovski potencial, racionalna nepremi\u010dninska re\u0161itev ter pozitivna analiza stro\u0161kov in koristi. Brez teh pogojev obstaja veliko tveganje, da bomo namesto u\u010dinkovitej\u0161e dr\u017eave dobili dra\u017ejo, kadrovsko oslabljeno in organizacijsko bolj razdrobljeno javno upravo.”<\/p>\n

Oglas<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"“Problem nastane, ko \u0161tevilke najprej pridejo v medije, \u0161ele nato pa sledijo razlage. Javnost mora vedeti, kaj dejansko…\n","protected":false},"author":2,"featured_media":177798,"comment_status":"","ping_status":"","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":"","_share_on_mastodon":"0"},"categories":[6],"tags":[4765,17339,5943,15735,2089,59,61,62,37,58,60,38],"class_list":["post-177797","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","category-slovenija","tag-javne-finance","tag-ministrstva","tag-placna-reforma","tag-primanjkljaj","tag-proracun","tag-republic-of-slovenia","tag-republika-slovenija","tag-si","tag-slovene","tag-slovenia","tag-slovenija","tag-slovenscina"],"share_on_mastodon":{"url":"https:\/\/pubeurope.com\/@si\/117023476563016606","error":""},"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/177797","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/users\/2"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=177797"}],"version-history":[{"count":0,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/177797\/revisions"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media\/177798"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=177797"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=177797"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=177797"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}