![\"Semafor](\"\/media\/img\/c2\/d3\/545ec184be44e74ba679-semafor-samostojna-voznja.jpeg\" "\\"Semafor")
<\/p>\nTeden dni po tragi\u010dni prometni nesre\u010di v Ljubljani vse okoli\u0161\u010dine \u0161e niso znane, vo\u017enja skozi rde\u010do lu\u010d na semaforju pa v Sloveniji glede na policijsko statistiko ostaja \u0161e vedno pogost zelo prekr\u0161ek.<\/p>\n
Nesre\u010da se je zgodila v kri\u017ei\u0161\u010du Dunajske in Topni\u0161ke ceste, kjer je po dosedanjih ugotovitvah policije 25-letni voznik osebnega avtomobila zapeljal v kri\u017ei\u0161\u010de pri rde\u010di lu\u010di in tr\u010dil v vozilo 80-letnega voznika, ki je pripeljal pri zeleni lu\u010di. Starej\u0161i voznik je zaradi hudih po\u0161kodb umrl na kraju nesre\u010de.<\/p>\n
Policija je \u017ee dan po nesre\u010di sporo\u010dila, da je alkotest pri mlaj\u0161em vozniku pokazal 0,35 miligrama alkohola na liter izdihanega zraka, hitri test pa je bil pozitiven na kokain. Vozniku so zato odredili strokovni pregled, katerega izsledki bodo pomemben del nadaljnje preiskave.<\/p>\n
Teden dni po hudi prometni nesre\u010di v ljubljanskem kri\u017ei\u0161\u010du policijska preiskava \u0161e poteka<\/p>\n
Ugotavljanje vseh okoli\u0161\u010din prometne nesre\u010de, vklju\u010dno s hitrostjo vo\u017enje povzro\u010ditelja, je \u0161e vedno predmet zbiranja obvestil in strokovnih ugotovitev, zato ocena hitrosti za zdaj \u0161e ni znana, so za Siol.net sporo\u010dili s slovenske policije. Medtem ko \u0161e \u010dakamo na podatke o pogostosti hitrostnih prekr\u0161kov na glavnih prometnih upadnicah v Ljubljano, ki sode\u010d po izku\u0161njah predvsem v ve\u010dernih in no\u010dnih urah niso izjema, \u0161e \u010dakamo, so znani podatki o pogostosti vo\u017enje skozi rde\u010do lu\u010d na semaforju.\u00a0<\/p>\n
Podatki resda zavzemajo celotno podro\u010dje PU Ljubljana, ki pokriva ve\u010dji del osrednje Slovenije. Letos so do konca junija tam zaradi vo\u017enje skozi rde\u010do lu\u010d izvedli 1.916 ukrepov, lani v enakem obdobju 1.822. To so torej le ujeti prekr\u0161karji in teh je bilo letos v povpre\u010dju okrog deset na dan.\u00a0<\/p>\n
\u201cPolicisti na obmo\u010dju Policijske uprave Ljubljana vsakodnevno izvajajo nadzor cestnega prometa in obravnavajo voznike, ki prekora\u010dijo dovoljeno hitrost, tudi primere izrazitih prekora\u010ditev. Tak\u0161ne kr\u0161itve ugotavljajo tako pri rednem delu kot v okviru poostrenih nadzorov cestnega prometa,\u201d \u0161e dodajajo na slovenski policiji.\u00a0<\/p>\n
<\/p>\n
Foto: Reuters <\/p>\n
Zakaj zapeljemo v rde\u010do lu\u010d?<\/p>\n
Vo\u017enja skozi rde\u010do lu\u010d je ena najnevarnej\u0161ih prometnih kr\u0161itev, raziskave pa ka\u017eejo, da razlogi zanjo niso vedno enaki. Prometni psihologi ugotavljajo, da se \u0161tevilni vozniki za nadaljevanje vo\u017enje odlo\u010dijo v zadnjih trenutkih rumene lu\u010di, ko presodijo, da bi bilo zaviranje prepozno ali prenevarno.\u00a0<\/p>\n
Temu prometni strokovnjaki pravijo obmo\u010dje dileme, ko voznik v del\u010dku sekunde izbira med zaviranjem in nadaljevanjem vo\u017enje. Rumena lu\u010d sicer ne traja povsod enako dolgo, temve\u010d je njeno trajanje odvisno predvsem od dovoljene hitrosti in zasnove kri\u017ei\u0161\u010da. V mestih obi\u010dajno sveti tri do \u0161tiri sekunde, na hitrej\u0161ih cestah pa tudi pet ali ve\u010d sekund.<\/p>\n
V \u010dasu rumene lu\u010di pri spo\u0161tovanju omejitve prevozimo okrog pet dol\u017ein avtomobila<\/p>\n
Pomemben dejavnik so tudi \u010dlove\u0161ka psihologija in vsakodnevne navade. Vozniki pogosto precenijo, da bodo kri\u017ei\u0161\u010de \u0161e pravo\u010dasno prevozili, ali pa podcenijo \u010das, ki ga potrebujejo do rde\u010de lu\u010di.\u00a0<\/p>\n
Pri hitrosti 50 kilometrov na uro avtomobil v eni sekundi prevozi skoraj 14 metrov, pri 80 kilometrih na uro pribli\u017eno 22 metrov, pri 100 kilometrih na uro pa skoraj 28 metrov.\u00a0<\/p>\n
\u010ce rumena lu\u010d sveti tri sekunde, vozilo pri hitrosti 50 kilometrov na uro v tem \u010dasu prevozi pribli\u017eno 42 metrov, pri 80 kilometrih na uro pribli\u017eno 67 metrov, pri 100 kilometrih na uro pa \u017ee okoli 83 metrov. K ve\u010djemu tveganju lahko poleg tega prispevajo \u0161e naglica, nepazljivost, uporaba mobilnega telefona, utrujenost ali zmanj\u0161ana zbranost.<\/p>\n
Kaj pa objestnost?<\/p>\n
Precej redkej\u0161i, a bistveno nevarnej\u0161i primeri pa so povezani z zavestnim ignoriranjem prometnih pravil. Takrat voznik kljub jasni rde\u010di lu\u010di namenoma ne zmanj\u0161a hitrosti in zapelje v kri\u017ei\u0161\u010de. \u010ce so ob tem prisotni \u0161e alkohol, prepovedane droge ali izrazito prevelika hitrost, se tveganje za najhuj\u0161e posledice mo\u010dno pove\u010da. Prav tr\u010denja v kri\u017ei\u0161\u010dih sodijo med najhuj\u0161e prometne nesre\u010de, saj pogosto pride do bo\u010dnega trka, pri katerem za\u0161\u010dita potnikov ni tako u\u010dinkovita kot pri \u010delnem ali zadnjem tr\u010denju.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"Teden dni po tragi\u010dni prometni nesre\u010di v Ljubljani vse okoli\u0161\u010dine \u0161e niso znane, vo\u017enja skozi rde\u010do lu\u010d na…\n","protected":false},"author":2,"featured_media":177868,"comment_status":"","ping_status":"","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":"","_share_on_mastodon":"0"},"categories":[6],"tags":[502,827,59,61,19989,62,37,58,60,38],"class_list":["post-177867","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","category-slovenija","tag-nesreca","tag-promet","tag-republic-of-slovenia","tag-republika-slovenija","tag-semafor","tag-si","tag-slovene","tag-slovenia","tag-slovenija","tag-slovenscina"],"share_on_mastodon":{"url":"https:\/\/pubeurope.com\/@si\/117024326068638107","error":""},"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/177867","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/users\/2"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=177867"}],"version-history":[{"count":0,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/177867\/revisions"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media\/177868"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=177867"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=177867"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=177867"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}