{"id":177983,"date":"2026-08-02T07:54:17","date_gmt":"2026-08-02T07:54:17","guid":{"rendered":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/177983\/"},"modified":"2026-08-02T07:54:17","modified_gmt":"2026-08-02T07:54:17","slug":"najvecje-nalozbe-v-zgodovini-kapitalizma-se-bo-racun-izsel-2","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/177983\/","title":{"rendered":"Najve\u010dje nalo\u017ebe v zgodovini kapitalizma: se bo ra\u010dun iz\u0161el?"},"content":{"rendered":"

\t\t\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\"Vodilni
\n\t\t\t\t\t\t\t\t<\/a><\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t\tVodilni trije newyor\u0161ki delni\u0161ki indeksi so zadnji teden pridobivali, najbolj NASDAQ, ki se je zvi\u0161al za 1,7 odstotka. A na drugi strani se je NASDAQ v celotnem mesecu juliju odrezal najslab\u0161e, saj se je njegova vrednost zni\u017eala za tri odstotke. Trpel je predvsem sektor polprevodnikov, ki je v juliju padel kar za 17 odstotkov. To je celo najvi\u0161ji mese\u010dni padec po zloglasnem letu 2008, ko se je za\u010dela finan\u010dna kriza. Foto: Reuters<\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\tSpremljajte RTVSLO.si kot prednostni vir na Google<\/p>\n

\t\t\t\t\t<\/a><\/p>\n

Pre\u017eivljamo vro\u010de poletje in morda bi kdo pri\u010dakoval, da bo tudi na borzah dopustni\u0161ko in dolgo\u010dasno, toda dogajanje je izjemno pestro. Ne le v ZDA, tudi drugje. Tokrat so bile o\u010di evropskih vlagateljev na za\u010detku dneva uprte predvsem v Azijo. Potem ko je jugozahod Japonske stresel potres z magnitudo 7,1, se je namre\u010d treslo \u0161e na azijskih delni\u0161kih trgih, v Ju\u017eni Koreji \u0161e bolj kot na Japonskem. \u017de prej\u0161nji teden je tamkaj\u0161nji sektor polprevodnikov zajela razprodaja, ki ni popustila niti v tem tednu. Prav neverjetno je, da so bile v sredo delnice proizvajalca visokopasovnih pomnilnikov SK Hynix \u017ee 58 odstotkov ni\u017eje od junijskega rekorda, a \u0161e vedno skoraj dvakrat vi\u0161je kot na za\u010detku leta. Posledi\u010dno je tudi indeks KOSPI do\u017eivel pravi tobogan in se v enem samem mesecu od rekorda oddaljil za 36 odstotkov.<\/p>\n

Oglas<\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\"Korejski
\n\t\t\t\t\t\t\t\t<\/a><\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t\tKorejski proizvajalec pomnilnikov SK Hynix je imel v drugem \u010detrtletju, ki se je kon\u010dalo 30. junija, kar za 257 odstotkov ve\u010d prihodkov kot v istem obdobju lani, dobi\u010dek iz poslovanja pa je ob bruto mar\u017ei 83 odstotkov posko\u010dil za 557 odstotkov, na 60,5 milijarde evrov, kar pa je vseeno manj od pri\u010dakovanj analitikov, zato so delnice strmo padle. Foto: Reuters<\/p>\n

Kitajci tudi v polprevodni\u0161ki industriji lovijo ZDA
Tudi delnice ameri\u0161kega podjetja Micron, enega nespornih zmagovalcev UI-revolucije, so bile v New Yorku v sredo \u017ee za ve\u010d kot 40 odstotkov oddaljene od vrha, preden so se v \u010detrtek odbile za 16 odstotkov. Zakaj (kljub ve\u010dinoma odli\u010dnim \u010detrtletnim poslovnim rezultatom) tako mo\u010dan popravek polprevodni\u0161kega sektorja? Delno zaradi vse ve\u010dje kitajske konkurence. Ne le, da so Kitajci vse bolj konkuren\u010dni pri na\u010drtovanju \u010dipov (ameri\u0161ki administraciji je najbr\u017e \u017eal, da je izvoz naprednih \u010dipov na Kitajsko vse od leta 2022 mo\u010dno ote\u017een, saj je to le pospe\u0161ilo kitajski prodor v ta segment), korak z Zahodom \u017eelijo ujeti tudi pri njihovi proizvodnji oziroma pri kompleksnih litografskih strojih, ki omogo\u010dajo izdelavo \u010dipov in kar je bilo zdaj v domeni nizozemskega ASML-ja.<\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\"Ameri\u0161ki
\n\t\t\t\t\t\t\t\t<\/a><\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t\tAmeri\u0161ki Fed (na fotografiji guverner Kevin Warsh) je v sredo sporo\u010dil, da obrestna mera ostaja nespremenjena, vse verjetneje pa je, da na septembrski seji sledi dvig obresti. Dow Jones je v sredo padel za ve\u010d kot 1000 to\u010dk (najve\u010d po lanskem aprilu), a nato v nadaljevanju tedna nadomestil izgube. Foto: Reuters<\/p>\n

Orja\u0161ki izdatki vzbujajo skrb
Vlagatelji so tudi vse bolj skepti\u010dni, ali so orja\u0161ki kapitalski izdatki ameri\u0161kih tehnolo\u0161kih velikanov smiselni oziroma ali bodo dali v prihodnjih letih primerne donose. \u010ce so lani najve\u010dja ameri\u0161ka tehnolo\u0161ka podjetja, kot so Amazon, Google in Microsoft, za UI-infrastrukturo zapravila 450 milijard dolarjev, jih bodo letos 900 milijard, pri \u010demer so se zadol\u017eila za 400 milijard dolarjev. Letos naj bi izdatki za \u010dipe, podatkovne centre in elektri\u010dno omre\u017eje zna\u0161ali celo 900 milijard, a to \u0161e ni vse: naslednje leto naj bi kapitalski izdatki dosegli norih 1,4 bilijona dolarjev. Groba ocena ka\u017ee, da bi bilo za pokritje UI-izdatkov z jasno prepoznavnimi prihodki iz umetne inteligence po pisanju tednika The Economist potrebnih pribli\u017eno 2,5 bilijona dolarjev letnih prihodkov. To je ve\u010d, kot danes zna\u0161ajo skupni prihodki celotnega tehnolo\u0161kega sektorja.<\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\"Ve\u010dino
\n\t\t\t\t\t\t\t\t<\/a><\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t\tVe\u010dino visokopasovnih pomnilnikov HBM (High Bandwidth Memory) izdelujejo le tri podjetja, ki imajo 90-odstotni dele\u017e: ameri\u0161ki Micron ter ju\u017enokorejska SK Hynix in Samsung. Delnice vseh omenjenih podjetij so v zadnjem nekaj ve\u010d kot mesecu dni do\u017eivele tak\u0161en padec, da bi lahko govorili \u017ee o zlomu, \u010de prej rast ne bi bila eksponentna. Izgube so bile tudi ve\u010d kot 50-odstotne, in to brez pravega vzroka, torej kak\u0161ne slabe novice. Foto: Reuters<\/p>\n

Se bo ra\u010dun iz\u0161el?
Govorimo vsekakor o najve\u010djih nalo\u017ebah v zgodovini kapitalizma, pri \u010demer lahko podjetja le upajo, da se bodo uresni\u010dili vsi optimisti\u010dni scenariji in bodo neko\u010d ta vlaganja res prina\u0161ala stotine milijard dobi\u010dka. Trenutno smo \u0161e dale\u010d od tega. Le majhen dele\u017e potro\u0161nikov je pripravljen pla\u010devati za UI-storitve, zato se morajo ponudniki obrniti predvsem na podjetja, kjer pa se je povpra\u0161evanje v zadnjih mesecih umirilo. Raziskava univerze v Teksasu ka\u017ee, da umetno inteligenco pri delu trenutno uporablja pribli\u017eno 33 odstotkov zaposlenih, potem ko je dele\u017e sredi leta 2025 dosegel vrh pri 46 odstotkih. \u010ce bi umetno inteligenco uvedla pribli\u017eno tretjina podjetij v dr\u017eavah OECD-ja, bi moralo vsako podjetje za ustvarjanje 2,5 bilijona dolarjev prihodkov industrije umetne inteligence v povpre\u010dju porabiti okoli 100 tiso\u010d dolarjev na leto, kar pa je malo verjetno, saj za zdaj le malo podjetij umetno inteligenco obravnava kot klju\u010dno tehnologijo in zanjo \u0161e niso pripravljeni namenjati visokih zneskov. Po eni od raziskav ameri\u0161ki direktorji v povpre\u010dju umetno inteligenco uporabljajo le 1,7 ure na teden.<\/p>\n

PREMIKI V ZADNJEM TEDNUDow Jones (New York)<\/p>\n

52.485 to\u010dk (+1,0 %)<\/p>\n

S & P 500 (New York)<\/p>\n

7.489 to\u010dk (+1,0 %)<\/p>\n

NASDAQ (New York)25.373 to\u010dk (+1,5 %)STOXX 600 (Evropa)<\/p>\n

649,2 to\u010dke (+0,7 %)<\/p>\n

DAX (Frankfurt)<\/p>\n

25.629 to\u010dk (+2,1 %)<\/p>\n

Nikkei (Tokio)64.362 to\u010dk (-0,4 %)SBITOP (Ljubljana)3.227 to\u010dk (+0,7 %)10-letne slovenske obveznicezahtevana donosnost: 3,55 % (+3 baz. to\u010dke)10-letne ameri\u0161ke obveznicezahtevana donosnost: 4,74 % (+6 baz. to\u010dk)dolarski indeks99,8 (-1,7 %)EUR\/USD<\/p>\n

1,1526 (+1,4 %)<\/p>\n

bitcoin<\/p>\n

63.400 USD (\u20131,6 %)<\/p>\n

nafta brent<\/p>\n

87,9 USD (-11 %)<\/p>\n

zlato4.043 USD (-0,2 %)euribor (6-mese\u010dni; 3-mese\u010dni)2,706 %; 2,484 %<\/p>\n

Microsoftove delnice strmo navzgor
Vrnimo se na delni\u0161ke trge, kjer bi povpre\u010dnemu vlagatelju vsekakor \u0161e naprej priporo\u010dali, da ima predvsem \u010dim bolje razpr\u0161en portfelj, kar najbolje naredi s kak\u0161nim svetovnim ETF-skladom. Kako te\u017eko je v teh \u010dasih staviti na posamezno delnico oziroma kako hitro lahko vlagatelji nagradijo ali kaznujejo posamezno podjetje, ka\u017ee primer Microsofta in Mete. Oba tehnolo\u0161ka velikana sta v sredo zve\u010der objavila sve\u017ee \u010detrtletne rezultate, odziv pa je bil diametralno nasproten. Microsoftove delnice so se \u0161le strmo navzgor (v \u010detrtek kar 16-odstotna rast te\u010daja, ki pa je vseeno \u0161e vedno malce ni\u017eji kot na za\u010detku leta), saj je imel Microsoft na ra\u010dun UI-ja za 18 odstotkov ve\u010d prihodkov v primerjavi z istim \u010detrtletjem lani, dobi\u010dek iz poslovanja pa se je povzpel na 40,6 milijarde dolarjev (+18 %), \u010disti dobi\u010dek celo za 31 odstotkov (35,8 milijarde). \u0160e naprej navdu\u0161uje tudi rast poslovanja v oblaku Azure, ki je bila v zadnjem \u010detrtletju 43-odstotna.<\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\"Najve\u010dji
\n\t\t\t\t\t\t\t\t<\/a><\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t\tNajve\u010dji ameri\u0161ki naftni dru\u017ebi ExxonMobil in Chevron sta ob koncu tedna poro\u010dali o izjemnih \u010detrtletnih dobi\u010dkih, kar je seveda posledica ob\u010dutno vi\u0161jih cen nafte zaradi vojne v Iranu. Exxon je v drugem \u010detrtletju ustvaril 14,5 milijarde dolarjev dobi\u010dka (ve\u010d kot dvakrat toliko kot v enakem obdobju lani), Chevron pa je imel za 12,1 milijarde dolarjev dobi\u010dka, s \u010dimer je dobi\u010dek pove\u010dal ve\u010d kot \u0161tirikratno. Te\u010daja delnic obeh omenjenih podjetij sta se letos zvi\u0161ala za 30 odstotkov, kar je mo\u010dno nad povpre\u010djem trga, saj je newyor\u0161ki S & P 500 letos za slabih deset odstotkov v plusu. Foto: Reuters<\/p>\n

Meta razo\u010darala analitike
\u010ce je Microsoft ponudil jasne dokaze, da se izjemna vlaganja v umetno inteligenco izpla\u010dajo, poleg tega pa ob objavi rezultatov ni zvi\u0161al napovedi prihodnjih kapitalskih izdatkov, pa je bilo druga\u010de pri Meti. Ni\u017eji dobi\u010dek na delnico od pri\u010dakovanj analitikov (6,18 dolarja namesto 7,14), vi\u0161ji napovedani izdatki za umetno inteligenco (letos od 130 do 145 milijard dolarjev), 91-odstotni padec prostega denarnega toka in poleg vsega \u0161e nekoliko slab\u0161e napovedi za teko\u010de \u010detrtletje so zasen\u010dili \u0161e eno \u010detrtletje dvomestne rasti prihodkov. Metine delnice so se v \u010detrtek pocenile za osem odstotkov in so bile pri 535 dolarjih za 33 odstotkov oddaljene od rekorda.<\/p>\n

Amazon s 37-odstotno rastjo AWS-ja
Zgodba se je v petek ponovila pri \u0161e dveh \u010dlanih dru\u017eine Veli\u010dastnih sedem. Amazonove delnice so posko\u010dile za 15 odstotkov in s tem do\u017eivele najvi\u0161jo enodnevno rast po letu 2012, potem ko je podjetje navdu\u0161ilo z rezultati drugega \u010detrtletja. Motor rasti je bila obla\u010dna storitev AWS (37-odstotna medletna rast prihodkov, kar je najve\u010d v zadnjih 15 \u010detrtletjih), tako da so vlagatelji so dobili potrditev, da se Amazon na podro\u010dju umetne inteligence odli\u010dno kosa z Microsoftom in Googlom. Povpra\u0161evanje po ra\u010dunski mo\u010di za AI ostaja izjemno visoko, trg pa je pozitivno sprejel tudi besede direktorja Andyja Jassyja, da bo Amazon \u0161e pove\u010dal nalo\u017ebe v podatkovne centre. Druga\u010dno zgodbo je pisal Apple, saj so se delnice kljub objavi vi\u0161jega dobi\u010dka od napovedi pocenile za ve\u010d kot sedem odstotkov. Klju\u010dna “te\u017eava” so bile malce manj optimisti\u010dne napovedi za teko\u010de \u010detrtletje.<\/p>\n

KBC se zanima za Savo Re
Na Ljubljanski borzi je indeks SBITOP nadaljeval rekordno serijo. Na tedenski ravni so se najbolj, za skoraj deset odstotkov (na 160 evrov), podra\u017eile prav Telekomove delnice, s sedemodstotno rastjo pa sledijo Lukine delnice, ki so vredne \u017ee 129,50 evra, kar je skoraj 80 odstotkov ve\u010d kot na za\u010detku leta. Delnice Save Re so v primerjavi s prej\u0161njim petkom pridobile 4,51 odstotka. Belgijska skupina KBC naj bi razmi\u0161ljala o vrnitvi na slovenski trg, potem ko je bila neko\u010d pomemben lastnik NLB-ja, saj se zanima za lastni\u0161ki vstop v skupino Sava Re, a pod pogojem pridobitve lastni\u0161tva tudi v kak\u0161ni od slovenskih bank. Ker je dividenda \u017ee izpla\u010dana, so Petrolove delnice zdrsnile na 65 evrov, kar v tedenski primerjavi pomeni 1,5-odstotno pocenitev.<\/p>\n

Hedge sklad “Situational Awareness” je po poro\u010danju \u010dasopisa Wall Street Journala ve\u010dino svojega delni\u0161kega portfelja prodal investicijskemu velikanu Citadel milijarderja Kena Griffina, potem ko so bile julijske izgube zaradi nalo\u017eb v umetno inteligenco zelo visoke. Sklad, ki ga vodi 25-letni Nemec Leopold Aschenbrenner (nekdanji raziskovalec pri podjetju OpenAI), je imel prej\u0161nji mesec (predvsem zaradi neverjetnih padcev v sektorju polprevodnikov) za 67 odstotkov ni\u017ejo neto vrednost sredstev. Kljub temu so bili donosi sklada do julija tako izjemni, da je “Situational Awareness” v letu 2026 \u0161e vedno v pribli\u017eno 80-odstotnem plusu.<\/p>\n

Oglas<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"Vodilni trije newyor\u0161ki delni\u0161ki indeksi so zadnji teden pridobivali, najbolj NASDAQ, ki se je zvi\u0161al za 1,7 odstotka.…\n","protected":false},"author":2,"featured_media":177984,"comment_status":"","ping_status":"","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":"","_share_on_mastodon":"0"},"categories":[10],"tags":[81,82,15633,3088,16678,24678,84,83,62,37,58,60,38],"class_list":["post-177983","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","category-poslovni-svet","tag-business","tag-economic","tag-fed","tag-mmc-jev-borzni-komentar","tag-obrestne-mere","tag-polprevodniki","tag-poslovni","tag-poslovni-svet","tag-si","tag-slovene","tag-slovenia","tag-slovenija","tag-slovenscina"],"share_on_mastodon":{"url":"https:\/\/pubeurope.com\/@si\/117024841140031599","error":""},"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/177983","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/users\/2"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=177983"}],"version-history":[{"count":0,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/177983\/revisions"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media\/177984"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=177983"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=177983"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=177983"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}