{"id":178263,"date":"2026-08-02T13:44:13","date_gmt":"2026-08-02T13:44:13","guid":{"rendered":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/178263\/"},"modified":"2026-08-02T13:44:13","modified_gmt":"2026-08-02T13:44:13","slug":"astronomi-nasli-svet-za-katerega-ne-vedo-ali-je-planet-ali-luna-portal24","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/178263\/","title":{"rendered":"Astronomi na\u0161li svet, za katerega ne vedo, ali je planet ali luna ~ Portal24"},"content":{"rendered":"<p>&#13;<\/p>\n<p class=\"wp-block-paragraph\">V sistemu CD-35 2722 so zaznali objekt z najmanj tolik\u0161no maso, kot jo ima Jupiter. Po velikosti bi ga lahko uvrstili med planete, a ne kro\u017ei okoli zvezde, temve\u010d okoli rjave pritlikavke. \u010ce bo odkritje potrjeno, bi lahko \u0161lo za prvo znano luno zunaj na\u0161ega Oson\u010dja.<\/p>\n<p class=\"wp-block-paragraph\">Astronomi \u017ee ve\u010d let i\u0161\u010dejo naravne satelite zunaj Oson\u010dja, vendar nobenega kandidata doslej niso zanesljivo potrdili. Novo odkritje je \u0161e posebej nenavadno, ker zaznani objekt ni podoben obi\u010dajnim lunam, kot jih poznamo v na\u0161em planetarnem sistemu.<\/p>\n<p class=\"wp-block-paragraph\">Sistem CD-35 2722 sestavljajo zvezda, rjava pritlikavka in na novo zaznani objekt. Zvezda ima pribli\u017eno polovico mase Sonca, okoli nje pa kro\u017ei rjava pritlikavka z ve\u010d kot 30-kratno maso Jupitra.<\/p>\n<p><a href=\"https:\/\/direktno.si\" aria-label=\"Direktno banner v clanku\" rel=\"nofollow noopener\" target=\"_blank\"><img loading=\"lazy\" decoding=\"async\" src=\"data:image\/svg+xml,%3Csvg%20xmlns=\" http:=\"\" alt=\"\" data-lazy- data-lazy- class=\"no-lazyload\" width=\"1129\" height=\"281\" data-lazy-src=\"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-content\/uploads\/2026\/08\/Screenshot-2026-03-28-at-07.44.44.png\"\/><img loading=\"lazy\" decoding=\"async\" src=\"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-content\/uploads\/2026\/08\/Screenshot-2026-03-28-at-07.44.44.png\" alt=\"\"   class=\"no-lazyload\" width=\"1129\" height=\"281\"\/><\/a><\/p>\n<p class=\"wp-block-paragraph\">Okoli rjave pritlikavke naj bi nato kro\u017eil \u0161e plinasti svet, ki ima najmanj tolik\u0161no maso kot Jupiter.<\/p>\n<p class=\"wp-block-paragraph\">Ugotovitve so bile objavljene v znanstveni reviji Nature. Opazovanja so opravili z Zelo velikim teleskopom Evropskega ju\u017enega observatorija (ESO) v \u010cilu.<\/p>\n<p>Planet po velikosti, luna po polo\u017eaju<\/p>\n<p class=\"wp-block-paragraph\">Rjave pritlikavke so objekti, ki so masivnej\u0161i od planetov, a nimajo dovolj mase, da bi v njihovem jedru potekale obi\u010dajne jedrske reakcije kot v zvezdah. Zaradi tega zasedajo nekak\u0161no vmesno obmo\u010dje med velikanskimi planeti in najmanj\u0161imi zvezdami.<\/p>\n<p class=\"wp-block-paragraph\">Novo odkriti objekt pa je dovolj masiven, da bi ga v obi\u010dajnih okoli\u0161\u010dinah lahko ozna\u010dili za planet. Te\u017eava je v tem, da ne kro\u017ei neposredno okoli zvezde, temve\u010d okoli rjave pritlikavke.<\/p>\n<p class=\"wp-block-paragraph\">\u201cTa sistem je z izrazi, ki temeljijo na na\u0161em Oson\u010dju, kot sta \u2018planet\u2019 in \u2018luna\u2019, precej te\u017eko opredeliti,\u201d je po navedbah <a href=\"https:\/\/www.eso.org\/public\/news\/eso2610\/\" rel=\"nofollow noopener\" target=\"_blank\">Evropskega ju\u017enega observatorija<\/a> dejal vodja raziskave Kevin Hoy.<\/p>\n<p class=\"wp-block-paragraph\">Raziskovalci za objekt uporabljajo izraz eksosatelit, torej naravni satelit zunaj Oson\u010dja. Ker kro\u017ei okoli telesa, ki samo kro\u017ei okoli zvezde, ga lahko po njegovem polo\u017eaju obravnavajo kot luno \u2013 \u010deprav je veliko masivnej\u0161i od vseh lun v na\u0161em Oson\u010dju.<\/p>\n<p>Zaznali so nihanje rjave pritlikavke<\/p>\n<p class=\"wp-block-paragraph\">Astronomi objekta niso neposredno fotografirali. Z instrumentom CRIRES+ so zaznali majhne spremembe v gibanju rjave pritlikavke.<\/p>\n<p class=\"wp-block-paragraph\">Ko manj\u0161i objekt kro\u017ei okoli ve\u010djega, se ne premika le manj\u0161e telo. Zaradi medsebojne gravitacije se rahlo premika tudi ve\u010dje. Prav to drobno nihanje rjave pritlikavke naj bi izdajalo prisotnost spremljevalca.<\/p>\n<p class=\"wp-block-paragraph\">Podobna metoda merjenja radialne hitrosti se uporablja pri odkrivanju planetov okoli zvezd. Tokrat so jo astronomi uporabili za iskanje objekta okoli rjave pritlikavke.<\/p>\n<p class=\"wp-block-paragraph\">\u201cGre za prvi verjetni primer zaznave eksosatelita,\u201d je poudarila soavtorica raziskave Alice Zurlo. Kljub mo\u010dnim dokazom bodo potrebna dodatna opazovanja, preden bo mogo\u010de obstoj in tirnico objekta dokon\u010dno potrditi.<\/p>\n<p>Na\u0161li smo \u017ee ve\u010d kot 6.000 planetov, lun pa \u0161e ne<\/p>\n<p class=\"wp-block-paragraph\">Astronomi so doslej potrdili ve\u010d kot 6.000 planetov zunaj Oson\u010dja, medtem ko prva eksoluna \u0161e vedno \u010daka na dokon\u010dno potrditev. Nekaj kandidatov so \u017ee zaznali, a podatki niso bili dovolj prepri\u010dljivi.<\/p>\n<p class=\"wp-block-paragraph\">Novo odkritje bi lahko pomagalo pojasniti, kako nastajajo sateliti v sistemih, ki se mo\u010dno razlikujejo od na\u0161ega. Ni \u0161e jasno, ali je objekt nastal kot luna iz snovi okoli rjave pritlikavke ali podobno kot planet oziroma zvezda.<\/p>\n<p class=\"wp-block-paragraph\">Prihodnji izjemno veliki teleskop ESO z 39-metrskim glavnim zrcalom naj bi astronomom omogo\u010dil odkrivanje precej manj\u0161ih eksolun. Nova odkritja pa bodo verjetno \u0161e dodatno zabrisala mejo med zvezdami, planeti in lunami.<\/p>\n<p>\n\tPovezani \u010dlanki:\n<\/p>\n<p>        &#13;<br \/>\n        &#13;<br \/>\n                    &#13;<\/p>\n<p>\t\tNavigacija prispevka<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"&#13; V sistemu CD-35 2722 so zaznali objekt z najmanj tolik\u0161no maso, kot jo ima Jupiter. Po velikosti&hellip;\n","protected":false},"author":2,"featured_media":178264,"comment_status":"","ping_status":"","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":"","_share_on_mastodon":"0"},"categories":[12],"tags":[3491,62,37,58,60,38,89,90,2535,3982],"class_list":["post-178263","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","category-tehnologija","tag-raziskava","tag-si","tag-slovene","tag-slovenia","tag-slovenija","tag-slovenscina","tag-technology","tag-tehnologija","tag-vesolje","tag-znanost"],"share_on_mastodon":{"url":"https:\/\/pubeurope.com\/@si\/117026217505277890","error":""},"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/178263","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/users\/2"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=178263"}],"version-history":[{"count":0,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/178263\/revisions"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media\/178264"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=178263"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=178263"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=178263"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}