Vse ve\u010d zaposlenih se raje odpove napredovanju, saj jim ve\u010d pomeni nekaj drugega.<\/p>\n
V nadaljevanju preberite:<\/p>\n
7 od 10 zaposlenih bi zavrnilo bolje pla\u010dano funkcijo, \u010de bi ta negativno vplivala na njihovo du\u0161evno zdravje ali kakovost \u017eivljenja.
\nZaposleni danes ne \u017eelijo prevzeti dodatnega stresa, odgovornosti ali slab\u0161ega ravnovesja med delom in zasebnim \u017eivljenjem.
\nUspeh danes mnogi ne razumejo ve\u010d le v kontekstu vi\u0161je pozicije na delovnem mestu.\u00a0<\/p>\n
Uspeh na podro\u010dju dela sploh pa vodilne pozicije pogosto povezujemo z uresni\u010ditvijo kariernih ciljev, ve\u010djim ugledom, vi\u0161jo pla\u010do, potrditvijo sposobnosti in presti\u017enej\u0161im polo\u017eajem v dru\u017ebi. Zato je mnoge presenetila raziskava, ki je pokazala, da danes vse ve\u010d zaposlenih obra\u010dat hrbet mo\u017enosti napredovanja. Ve\u010d denarja ne odtehta vedno ve\u010djega pritiska<\/p>\n Raziskava, objavljena na portalu Kickresume<\/a>\u00a0ka\u017ee, da bi pribli\u017eno sedem od desetih zaposlenih raje ostalo na trenutnem delovnem mestu, kot sprejelo bolje pla\u010dano funkcijo, \u010de bi ta negativno vplivala na njihovo du\u0161evno zdravje ali kakovost \u017eivljenja.\u00a0<\/p>\n Anketni vpra\u0161alniki, ki jih je v okviru raziskave izpolnilo 1.028 vpra\u0161anih, so pokazali:<\/p>\n 39 % zaposlenih je dalo odpoved zaradi du\u0161evnega zdravja, 33 % pa jih je o tem resno razmi\u0161ljalo. Po mnenju strokovnjakov gre za posledico spremembe vrednot po pandemiji. Mnogi so v zadnjih letih ponovno razmislili, kaj jim v \u017eivljenju najve\u010d pomeni. Vi\u0161ja pla\u010da ni ve\u010d samoumevno najpomembnej\u0161i motivator, ve\u010djo te\u017eo dobivajo \u010das za dru\u017eino, manj stresa, ve\u010dja fleksibilnost in ob\u010dutek zadovoljstva pri delu.\u00a0<\/p>\n Ambicija dobiva novo obliko<\/p>\n Trend ni omejen le na mlaj\u0161e generacije, \u010deprav so prav pripadniki generacije Z pogosto prvi opozarjali na pomen ravnovesja med delom in zasebnim \u017eivljenjem. Strokovnjaki poudarjajo, da se zaposleni vse pogosteje spra\u0161ujejo, ali je napredovanje res edina pot do uspe\u0161ne kariere.\u00a0<\/p>\n Peter Duris, izvr\u0161ni direktor in soustanovitelj karierne platforme Kickresume, meni, da ljudje zavra\u010dajo idejo, da mora kariera slediti jasni vzpenjajo\u010di se poti. “\u010ceprav temu pogosto re\u010demo karierna lestvica, napredovanje ljudi ni vedno tako linearno. Napredovanje in vi\u0161ji naziv sta pogosto povezana z uspehom, vendar se mnogi ljudje za lastno dobro po\u010dutje odlo\u010dajo, kar se od zunaj zdi kot korak navzdol.”<\/p>\n
\u00a0
Po poro\u010danju britanskega \u010dasnika The Guardian<\/a>\u00a0se vse bolj uveljavlja pojav, ki ga po angle\u0161ko imenujejo “job-dropping”, ki ozna\u010duje pojav, ko\u00a0zaposleni zavestno zavrnejo napredovanje ali bolje pla\u010dano delovno mesto, ker ne \u017eelijo prevzeti dodatnega stresa, odgovornosti ali slab\u0161ega ravnovesja med delom in zasebnim \u017eivljenjem.\u00a0<\/p>\n
\n80 % zaposlenih je poro\u010dalo, da delo negativno vpliva na njihovo du\u0161evno zdravje, pri \u010demer so stres, izgorelost in \u010dustvena iz\u010drpanost najpogostej\u0161e te\u017eave.
\n17 % zaposlenih ne ve, ali njihov delodajalec sploh ponuja ugodnosti za du\u0161evno zdravje.
\n62 % anketirancev ni nikoli izkoristilo nobenih ugodnosti za du\u0161evno zdravje, ki jih ponuja njihov delodajalec, tudi ko so bile te ugodnosti na voljo.
\nFleksibilne ureditve dela so najbolj za\u017eelena ugodnost za boj proti stresu, povezanemu z delom, saj jih je izbralo 33 % anketirancev –\u00a0dale\u010d pred ugodnostmi za du\u0161evno zdravje (19 %).
\n70 % anketirancev bi izbralo slu\u017ebo z ve\u010djimi ugodnostmi za du\u0161evno zdravje namesto slu\u017ebe z nekoliko vi\u0161jo pla\u010do, ki nima podpore za du\u0161evno zdravje.<\/p>\n