![\"FOTO:](\"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-content\/uploads\/2026\/08\/3693064.width-660.format-webp.webp\")
<\/p>\nPogled proti nebu bo v sredo, 12. avgusta, ponudil prizor, kakr\u0161nega v Sloveniji nismo videli \u017ee skoraj tri desetletja. Luna bo prekrila sonce, nekateri deli celine bodo za kratek \u010das utonili v popolni temi, iz Slovenije pa bomo lahko spremljali globok delni son\u010dni mrk. V Ljubljani bo zakritih ve\u010d kot 84 odstotkov Son\u010deve ploskve, na Gorenjskem \u0161e ve\u010d. A pozor,\u00a0najlep\u0161i del predstave se bo zgodil tik pred son\u010dnim zahodom.<\/p>\n
Evropo prihodnjo sredo \u010daka izjemen nebesni dogodek. Luna bo potovala neposredno med Zemljo in soncem ter na njegov del vrgla svojo senco. To bo prvi popolni son\u010dni mrk, viden iz celinske Evrope, po letu 1999.<\/p>\n
Pas popolnega mrka bo pre\u010dkal dele severne Rusije, Grenlandije in Islandije, nadaljeval pot \u010dez severni Atlantik ter dosegel \u0160panijo in majhen del Portugalske. Tam bo Luna za kratek \u010das popolnoma prekrila sonce, dan pa se bo spremenil v no\u010d. Popolna faza bo za ve\u010dino opazovalcev trajala manj kot dve minuti, v bli\u017eini sredi\u0161\u010da poti mrka pa najve\u010d pribli\u017eno dve minuti in pol.<\/p>\n
V drugih delih Evrope bo viden delni son\u010dni mrk. Med dr\u017eavami, iz katerih bo mogo\u010de spremljati prizor, je tudi Slovenija.<\/p>\n
V Ljubljani bo zakritih ve\u010d kot 84 odstotkov Sonca<\/p>\n
Pri nas se dan ne bo spremenil v popolno temo, saj Slovenija le\u017ei zunaj pasu popolnega mrka. Kljub temu bo prizor vse prej kot zanemarljiv. Mrk se bo v Sloveniji za\u010del okoli 19.24 oziroma 19.25. V Ljubljani bo najve\u010djo vidno fazo dosegel okoli 20.12, ko bo zakritih pribli\u017eno 84,22 odstotka Son\u010deve ploskve. Le nekaj minut pozneje bo Sonce za\u0161lo.<\/p>\n
\u0160e nekoliko bolj izrazit bo mrk na Gorenjskem. V Kranju bo zakritost dosegla pribli\u017eno 86,26 odstotka. V Celju bo zakritih okoli 79,97 odstotka Sonca, v Mariboru 79,49 odstotka, v Novem mestu pa pribli\u017eno 77,55 odstotka.<\/p>\n
Luna bo sprva po\u010dasi zarezala v Son\u010devo ploskev. Videti bo, kot da bi nekdo iz sonca odgriznil velikanski kos. Zakriti del se bo nato pove\u010deval, dokler nad obzorjem ne bo ostal le \u0161e svetel, ozek srp.<\/p>\n
<\/p>\n
FOTO: Mavric Pivk, Delo<\/p>\n
Najlep\u0161i del lahko zakrijejo hribi<\/p>\n
Slovenski opazovalci bodo morali kraj izbrati premi\u0161ljeno. Sonce bo ob vrhuncu mrka \u017ee zelo nizko nad zahodnim obzorjem. Pogled lahko hitro zakrijejo bli\u017enji hribi, drevesa, hi\u0161e ali druge ovire.<\/p>\n
Najbolj\u0161e bodo vi\u0161je in odprte lokacije z neoviranim pogledom proti zahajajo\u010demu soncu. Prebivalci kotlin in krajev, obdanih s hribi, lahko najglobljo fazo mrka zamudijo, saj bo sonce z njihovega zornega kota izginilo \u017ee pred astronomskim son\u010dnim zahodom.<\/p>\n
Prav nizka lega sonca pa lahko poskrbi za posebno dramati\u010den prizor. NASA opozarja, da bo v ve\u010djem delu celinske Evrope Sonce za\u0161lo, ko bo \u0161e vedno delno zakrito. Ob jasnem vremenu se tako obeta nenavaden son\u010dni zahod v obliki tankega svetle\u010dega srpa.<\/p>\n
Popolne teme pri nas ne bo. Svetloba pa bi lahko postala opazno \u0161ibkej\u0161a in nenavadna, \u0161e posebno tam, kjer bo zakritost najve\u010dja.<\/p>\n
![\"FOTO:](\"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-content\/uploads\/2026\/08\/3693060.width-660.format-webp.webp\")
<\/p>\n
FOTO: Mavric Pivk, Delo<\/p>\n
Nikar ne glejte brez za\u0161\u010dite<\/p>\n
\u010ceprav bo Sonce tik nad obzorjem in ve\u010dinoma zakrito, neposredno gledanje vanj ne bo varno. V Sloveniji popolne faze ne bo, zato ne bo niti trenutka, ko bi smeli mrk gledati s prostimi o\u010dmi.<\/p>\n
Navadna son\u010dna o\u010dala, tudi zelo temna, ne zado\u0161\u010dajo. Potrebna so posebna o\u010dala za opazovanje son\u010dnega mrka oziroma za\u0161\u010ditni filtri, ki ustrezajo mednarodnemu standardu ISO 12312-2. Tak\u0161ni filtri so ve\u010d tiso\u010dkrat temnej\u0161i od obi\u010dajnih son\u010dnih o\u010dal.<\/p>\n
Pred uporabo je treba preveriti, ali so o\u010dala opraskana, preluknjana ali druga\u010de po\u0161kodovana. Po\u0161kodovanih o\u010dal ne smemo uporabljati. Posebej previdni morajo biti tudi star\u0161i, ki bodo mrk spremljali z otroki.<\/p>\n
Sonce je nevarno opazovati tudi skozi daljnogled, teleskop ali fotoaparat brez ustreznega filtra, name\u0161\u010denega na sprednjem delu naprave. Son\u010dni \u017earki se v opti\u010dni napravi zberejo in lahko po\u0161kodujejo o\u010di ali opremo. Obi\u010dajnih o\u010dal za mrk prav tako ne smemo dr\u017eati pred daljnogledom ali teleskopom.<\/p>\n
Varnej\u0161a mo\u017enost je posredno opazovanje, denimo s preprostim projektorjem z majhno odprtino, ki podobo Sonca preslika na drugo povr\u0161ino.<\/p>\n
Po mrku bodo nebo preplavili utrinki<\/p>\n
S son\u010dnim zahodom se nebesna predstava 12. avgusta \u0161e ne bo kon\u010dala. V no\u010di na 13. avgust bo namre\u010d vrhunec dosegel meteorski roj Perzeidov.<\/p>\n
Razmere bodo letos posebno ugodne, saj bo Luna v mlaju in s svojo svetlobo ne bo zakrivala \u0161ibkej\u0161ih meteorjev. Ob jasnem nebu in dale\u010d od mestnih lu\u010di bo mogo\u010de opazovati \u0161tevilne utrinke. Najbolj\u0161e razmere bodo pred jutrom, ko bo ozvezdje Perzeja vi\u0161je na nebu.<\/p>\n
Slovencem se tako obeta redka dvojna predstava. Najprej bo Luna ob son\u010dnem zahodu prekrila ve\u010dino Sonca, nekaj ur pozneje pa bodo \u010dez temno nebo \u0161vigali Perzeidi.<\/p>\n
Vse bo seveda odvisno od vremena. \u010ce bodo oblaki prizanesli, bo 12. avgust eden najbolj nepozabnih astronomskih ve\u010derov zadnjih let.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"Pogled proti nebu bo v sredo, 12. avgusta, ponudil prizor, kakr\u0161nega v Sloveniji nismo videli \u017ee skoraj tri…\n","protected":false},"author":2,"featured_media":178918,"comment_status":"","ping_status":"","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":"","_share_on_mastodon":"0"},"categories":[3],"tags":[4831,65,66,5003,37,38,5699,17197,43547,45571,15387],"class_list":["post-178917","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","category-evropa","tag-astronomija","tag-europe","tag-evropa","tag-nasa","tag-slovene","tag-slovenscina","tag-sonce","tag-soncev-mrk","tag-soncni-mrk","tag-utrinki","tag-zemlja"],"share_on_mastodon":{"url":"https:\/\/pubeurope.com\/@si\/117030503755175502","error":""},"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/178917","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/users\/2"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=178917"}],"version-history":[{"count":0,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/178917\/revisions"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media\/178918"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=178917"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=178917"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=178917"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}