Potrebne so spremembe v na\u010dinu razmi\u0161ljanja<\/p>\n
Mercedes-Benz je podobno kot drugi nem\u0161ki proizvajalci vozil v prvi polovici leta zabele\u017eil upad prodaje, prihodkov in dobi\u010dka. Kitajska ostaja glavni dejavnik, ki zavira rezultate. Izvr\u0161ni direktor Ola K\u00e4llenius zdaj polaga upe v GLC kot novi model za ve\u010dje koli\u010dine<\/a>. Globalno bi lahko dodaten zagon zagotovila tudi pravkar predstavljeni GLA, v Evropi pa zlasti elektri\u010dni razred C<\/a>. Pravzaprav se je prodaja elektri\u010dnih avtomobilov v Evropi v prvi polovici leta \u017ee pove\u010dala. Vendar to ni bilo dovolj, da bi nadomestilo \u0161ibkost na Kitajskem, ki Mercedes-Benz sili v druga\u010den na\u010din razmi\u0161ljanja razvoja in proizvodnje vozil, in tudi dojemanje avtomobila.<\/p>\n Gregor Prebil<\/p>\n “Kot vedno pri Mercedes-Benzu je najpomembnej\u0161i DNK izdelka. Mercedes-Benz je vedno temeljil na vrednotah, kot so varnost, udobje, oblikovanje in kakovost. To je jasno vidno tudi pri novem GLA. Te vrednote se ne bodo spremenile,” nam je povedal Geisen, ki poudarja, da se pri avtomobilski znamki zavedajo, da \u017eivimo v hitro spreminjajo\u010dem se svetu in da prihajajo nove tehnologije. “Na tem podro\u010dju smo zelo aktivni in \u017eelimo biti v ospredju. Ko bodo regulative to dovoljevale, bomo lahko na\u0161im vozilom ponudili tudi sistem avtomatizirane vo\u017enje Level 2++. Na Kitajskem ga \u017ee ponujamo, zato je tehnologija \u017ee na voljo in bo v prihodnje pomembno vplivala na uporabni\u0161ko izku\u0161njo. Vendar ne gre za eno samo funkcijo. Gre za celoten paket. Pri Mercedes-Benzu pogosto pravimo, da mora biti avtomobil dober na vseh podro\u010djih. Ni dovolj, da je odli\u010den samo v eni disciplini. Poskrbeti moramo, da dosegamo visoko raven na vseh podro\u010djih. To \u0161e posebej velja za varnost, udobje, kakovost in oblikovanje. To je po mojem mnenju tudi na\u0161a klju\u010dna pozicija v tem segmentu.”<\/p>\n Gregor Prebil<\/p>\n Ambicija Mercedes-Benza je jasna, poudarjata oba sogovornik: “Biti prisotni tako v kompaktnem kot srednjem segmentu in v obeh izdelovati najbolj\u0161a vozila v svojih razredih. Glede na to, da je bil CLA izbran za avtomobil leta 2026, menim, da smo na pravi poti,” pravi Geisen.<\/p>\n Kaj Mercedes ponuja v primerjavi s kitajskimi tekmeci?<\/p>\n Mercedes-Benz je bil vedno sinonim za ekskluzivnost in visoko kakovost. Toda danes so tudi nekateri kitajski avtomobili zelo kakovostni in pogosto cenej\u0161i. Geisen pravi: “Ne bi se omejil na eno samo funkcijo kot na\u0161o prednost. Ko se pogovarjamo s kupci, ti ne pravijo: \u00bb\u017delim imeti to\u010dno to eno funkcijo in potem bom zadovoljen z va\u0161im avtomobilom.\u00ab Kupci gledajo na celoten avtomobil. Pri Mercedes-Benzu se osredoto\u010dajo na klju\u010dne lastnosti na\u0161ih izdelkov, na katerih je znamka gradila \u017ee od nekdaj. To so predvsem: udobje, varnost, oblikovanje, kakovost. \u010ce govorimo o kitajskih ali kateremkoli drugem tekmecu, je Mercedes-Benz vedno temeljil na in\u017eenirski odli\u010dnosti in izjemni uporabni\u0161ki izku\u0161nji. Ne gre samo za avtomobil. Gre za tri klju\u010dne elemente: izdelek, znamko in uporabni\u0161ko izku\u0161njo. Prav na tem podro\u010dju smo \u0161e posebej mo\u010dni. To je tudi razlog, zakaj imamo \u0161e vedno zelo visoko zvestobo kupcev.”<\/p>\n Gregor Prebil<\/p>\n Mercedes-Benz se u\u010di tudi od kitajskih tekmecev<\/p>\n Sogovornik poudarja, da se po drugi strani veliko u\u010dijo tudi od tekmecev. “Njih jemljemo zelo resno, ne glede na to, na katerem trgu smo. Zato je pomembno, da smo prisotni tudi na Kitajskem, \u010deprav je tamkaj\u0161nji trg izjemno zahteven. Od konkurence se lahko veliko nau\u010dimo. Hkrati vidimo, da prihajajo kitajski proizvajalci v vse ve\u010djem \u0161tevilu tudi v Evropo. Zato se moramo u\u010diti na kitajskem trgu in te izku\u0161nje prenesti v Evropo, da bomo tudi tukaj lahko konkuren\u010dni. Dober primer je avtomatizirana vo\u017enja. Povratne informacije kupcev, ki jih dobivamo iz Kitajske, ka\u017eejo, da je na\u0161 sistem zelo konkuren\u010den. Na kitajskem trgu je trenutno med prvimi tremi. Pri elektri\u010dnem vozilu je razvoj tak\u0161nega sistema nekoliko la\u017eji, saj je z vidika programske opreme manj zapleten. Pri vozilu z motorjem z notranjim zgorevanjem je treba nadzorovati tudi menjalnik in motor, medtem ko pri elektri\u010dnem avtomobilu upravljamo predvsem elektri\u010dni pogonski sklop. Zato izku\u0161nje iz tega zelo konkuren\u010dnega okolja prena\u0161amo tudi v Evropo. To je za na\u0161o prihodnost izjemno pomembno.”<\/p>\n Gregor Prebil<\/p>\n Z J\u00f6rgom Burzerjem smo se pogovarjali predvsem o hitrosti polnjenja baterij <\/a>in dosegu, kjer kitajski tekmeci dosegajo izjemne rezultate. Razmi\u0161ljanje pri Mercedes-Benzu je nekoliko druga\u010dno od Kitajskega. Elektri\u010dni GLA ima baterijo s kapaciteto 85 kWh in doseg do pribli\u017eno 657 kilometrov. Najve\u010dja hitrost polnjenja je 320 kW. \u010ce avtomobil polnite pribli\u017eno deset minut, lahko doseg <\/a>pove\u010date za ve\u010d kot 200 kilometrov. “To je dovolj \u010dasa, da si na polnilnici privo\u0161\u010dite espresso. To je vsaj moja strategija,” pravi sogovornik, ki pravi, da ga ne skrbi, ker nekateri Kitajci pravijo, da je polnjenje s 300 kW danes zastarelo in prepo\u010dasno. Na Kitajskem so \u017ee na voljo 800 kW polnilne postaje, ki jih bomo videli tudi v Evropi.<\/p>\n Gregor Prebil<\/p>\n “Pomembno je vpra\u0161anje, pri kateri to\u010dki dodatna mo\u010d polnjenja za uporabnika sploh prinese pomembno korist. \u010ce lahko v desetih minutah pridobite pribli\u017eno 270 kilometrov dodatnega dosega, je to \u017ee zelo veliko. V tem \u010dasu lahko opravite kratek postanek, greste na strani\u0161\u010de in se vrnete v avtomobil. Sam obi\u010dajno ne potrebujem dodatnih 270 kilometrov dosega do naslednjega postanka. Pogosto se ustavite \u017ee prej. Zato je vpra\u0161anje predvsem, kako zagotoviti optimalno razmerje med hitrostjo polnjenja in uporabni\u0161ko izku\u0161njo. Zato doseg ni ve\u010d tako pomemben kot neko\u010d. Ker se polnilna infrastruktura hitro \u0161iri, \u0161e posebej mre\u017ea hitrih polnilnic, ni ve\u010d nujno, da ima avtomobil najve\u010dji mo\u017eni doseg. \u010ce pogledamo elektri\u010dna vozila, se tako postavlja vpra\u0161anje, ali je za kupca res velika razlika, \u010de ima avtomobil na primer 780 ali 810 kilometrov dosega,” pravi sogovornik in dodaja, da pri Mercedes-Benzu \u017ee preizku\u0161a \u0161e vi\u0161je polnilne mo\u010di. Elektri\u010dni AMG modeli bodo \u017ee letos omogo\u010dali 600 kW polnilne mo\u010di. “Pri tehnologiji, ki jo razvijamo za prihodnje modele AMG, smo v testnih fazah dosegli celo 1.000 kW polnilne mo\u010di. Torej ni tako, da ne bi imeli tehnologije ali znanja za \u0161e hitrej\u0161e polnjenje. Vpra\u0161anje je predvsem, kak\u0161na je korist za kupca in kako bo avtomobil dejansko uporabljal. \u010ce je avtomobil namenjen predvsem mestni vo\u017enji in kupec na dan prevozi pribli\u017eno 35 kilometrov, se moramo vpra\u0161ati, ali je smiselno v vozilo vgraditi bistveno dra\u017ejo tehnologijo samo zato, da bi lahko v desetih minutah dodali na primer 250 kilometrov dosega. Menimo, da je za tak\u0161en avtomobil trenutno najbolj smiselna re\u0161itev, ki jo ponuja novi GLA,” pravi Burzer in dodaja: “Pri AMG hitrega polnjenja ne uporabljamo samo zato, da bi v baterijo \u010dim hitreje dodali ve\u010d dosega, ampak predvsem zato, da lahko zagotavljamo ve\u010d zmogljivosti.”<\/p>\n Gregor Prebil<\/p>\n Burzer priznava, da je bilo pred \u0161tirimi ali petimi leti druga\u010de. Takrat so se kupci spra\u0161evali, ali je 150 kW dovolj oziroma ali je 400 kilometrov dosega dovolj. Danes, ko imamo avtomobile z okoli 650 kilometri dosega in zelo hitro polnjenje, pa dodatna korist za kupca ni ve\u010d tako velika, je prepri\u010dan. “To je podobno mobilnim telefonom. V\u010dasih je bilo pomembno, koliko ur zdr\u017ei baterija telefona. Spomnim se telefonov Ericsson, pri katerih so se ljudje hvalili z zelo dolgim \u010dasom pripravljenosti. Nikoli nisem povsem razumel, zakaj, saj telefon tako ali tako polni\u0161 pono\u010di. Danes prakti\u010dno vsak telefon zdr\u017ei ves dan. To je dovolj. \u010ce vsi telefoni zdr\u017eijo cel dan, to ni ve\u010d konkuren\u010dna prednost. Pri elektri\u010dnih avtomobilih smo po mojem mnenju dosegli podobno to\u010dko. Za 98 odstotkov kupcev je pomembnej\u0161a uporabnost.”<\/p>\n Programska oprema postaja pomembnej\u0161a od dosega<\/p>\n Ena od prednosti, ki jo vseskozi poudarjajo pri Mercedesu, je programska oprema. Eden najzanimivej\u0161ih elementov novega GLA je tehnolo\u0161ki sklop. Ko govorimo o tehnolo\u0161kem sklopu, govorimo o vsem, kar se nahaja pod strojno opremo oziroma je vgrajeno vanjo. Klju\u010dni element je MB.OS oziroma Mercedes-Benz Operating System, lastni operacijski sistem Mercedes-Benza. Lahko si ga predstavljate kot nekak\u0161en superra\u010dunalnik, ki povezuje vse klju\u010dne funkcije avtomobila, pomembne za uporabnika, pri \u010demer seveda ne vklju\u010duje same strojne opreme. Na podro\u010dju informacijsko-zabavnega sistema vklju\u010duje umetno inteligenco in AI-agente ter \u0161tevilne nove mo\u017enosti interakcije uporabnika z avtomobilom. V avto je integriran Google Gemini, uporabljajo ChatGPT, vklju\u010deni pa so tudi Google Maps in druge storitve.<\/p>\n Gregor Prebil<\/p>\n “O elektri\u010dnih avtomobilih lahko danes govorimo druga\u010de kot pred nekaj leti. Na za\u010detku so me navdu\u0161evali predvsem z vidika tehnologije \u2013 ob\u010dutek vo\u017enje, gladkost in predvsem pospe\u0161evanja. Takrat sta bila mote\u010da doseg okoli 250 kilometrov in navigacijski sistemi, pri katerih pogosto nisi vedel, ali bo polnilna postaja ob prihodu sploh prosta. Danes imamo precej ve\u010dje dosege, predvsem pa bistveno bolj\u0161o programsko opremo. V novem GLA imamo Google Maps in algoritem v ozadju, ki ves \u010das izra\u010dunava stanje na poti. Sistem lahko preverja, ali je polnilna postaja zasedena ali prosta, in temu prilagaja na\u010drt poti. \u010ce je polnilna postaja zasedena, lahko sistem samodejno spremeni na\u010drt poti. \u0160e pomembneje: avtomobil lahko \u017ee vnaprej pripravi baterijo na hitro polnjenje. Na primer, sistem mi lahko sporo\u010di: \u00bb\u010cez 13 kilometrov boste za\u010deli polnjenje, zato zdaj ogrevam baterijo.\u00ab Avtomobil tako izra\u010duna, koliko \u010dasa potrebuje do polnilnice, in v tem \u010dasu baterijo pripravi na temperaturo, pri kateri bo mogo\u010de dose\u010di bistveno hitrej\u0161e polnjenje. To je po mojem mnenju prihodnost uporabni\u0161ke izku\u0161nje. Osebno me danes ne zanima ve\u010d toliko, ali ima avtomobil 680, 720 ali 780 kilometrov dosega. Seveda mora biti doseg na dolo\u010deni ravni, toda po tej to\u010dki postane veliko pomembnej\u0161a programska oprema. Prav programska oprema omogo\u010da bolj\u0161o uporabni\u0161ko izku\u0161njo,” pravi sogovornik.<\/p>\n Pri Mercedesu zaklju\u010dujejo, da je kupce, ki so bili med prvimi uporabniki elektri\u010dnih avtomobilov, zelo te\u017eko prepri\u010dati, da bi se vrnili k avtomobilu z motorjem z notranjim zgorevanjem. “Pri \u010demer govorimo o prvi generaciji elektri\u010dnih avtomobilov, ko je bil doseg res precej bolj omejen kot danes,” \u0161e dodaja Burzer.<\/p>\n![\"Na](\"\/media\/img\/64\/81\/cf5d5c27a0de28b62bb7.png\"\/)
<\/p>\n![\"Na](\"\/media\/img\/d5\/04\/9cb00318c35436568669.jpeg\"\/)
<\/p>\n![\"Na](\"\/media\/img\/e1\/b5\/b283016cf6cbac220e26.jpeg\"\/)
<\/p>\n![\"Na](\"\/media\/img\/40\/12\/3f24717b2e59019398ad.png\"\/)
<\/p>\n![\"Na](\"\/media\/img\/00\/ag\/c075728fdc6ba1369cd1.jpeg\"\/)
<\/p>\n![\"Na](\"\/media\/img\/48\/c1\/29d8c487a7b789bb979d.png\"\/)
<\/p>\n![\"Na](\"\/media\/img\/c4\/a6\/f019cf4a4166b41e1e5a.png\"\/)
<\/p>\n