{"id":179485,"date":"2026-08-03T16:47:11","date_gmt":"2026-08-03T16:47:11","guid":{"rendered":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/179485\/"},"modified":"2026-08-03T16:47:11","modified_gmt":"2026-08-03T16:47:11","slug":"slovenski-intelektualci-o-dogajanju-v-ceuti-migracije-kot-hibridni-pritisk-in-preizkus-evropske-suverenosti-2","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/179485\/","title":{"rendered":"Slovenski intelektualci o dogajanju v Ceuti: migracije kot hibridni pritisk in preizkus evropske suverenosti"},"content":{"rendered":"

Nedavni val nezakonitih prehodov v \u0161pansko enklavo Ceuto je znova postavil pod vpra\u0161aj zmo\u017enost Evropske unije, da brani svoje zunanje meje. Tiso\u010di migrantov so v kratkem \u010dasu preplavili mejo, kar je lokalnemu prebivalstvu prineslo kaos, pritisk na infrastrukturo in ob\u010dutek izgube nadzora. O dogodku in \u0161ir\u0161ih posledicah smo govorili z dvema politi\u010dnima analitikoma \u2013 \u017digo Turkom in Bo\u0161tjanom M. Turkom. Njuni poudarki se v marsi\u010dem dopolnjujejo, a tudi razlikujejo v oceni vzrokov, re\u0161itev in dolgoro\u010dnih tveganj.<\/p>\n

Bo\u0161tjan M. Turk dogodek vidi kot ponovitev strategije iz leta 2021: \u201cMaroko je znova uporabil migrante kot orodje hibridnega pritiska na \u0160panijo in Evropsko unijo, natanko tako kot leta 2021. To ni humanitarna nesre\u010da, temve\u010d zavestna, sistemati\u010dna strategija, ki izkori\u0161\u010da \u0161ibkost evropskih meja in pomanjkanje politi\u010dne volje.\u201d Evropska suverenost je po njegovem mnenju neposredno postavljena pod vpra\u0161aj: \u010de se zunanja meja sesuje v nekaj urah, gre le \u0161e za iluzijo.<\/p>\n

<\/p>\n

Preberite tudi: Je vro\u010dina levi\u010darskemu skrajne\u017eu Ja\u0161i Jenullu dokon\u010dno scvrla mo\u017egane?<\/p>\n

<\/a><\/p>\n

Vzroke i\u0161\u010de v dolgotrajnem kulturnem in politi\u010dnem popu\u0161\u010danju, ki se je za\u010delo z revolucijo 1968 in se nadaljuje v sodobnih mehkih migracijskih politikah. Odgovornost pripisuje predvsem Bruslju. Spominja na obdobje de Gaulla in Kohla, ko so bile meje \u201csvete\u201d, in ugotavlja, da so danes na\u010dela suverenosti, ki so neko\u010d bila samoumevna, pogosto ozna\u010dena za skrajna. Dedi\u0161\u010dino kr\u0161\u010danske demokracije in obrambe nacionalnih dr\u017eav po njegovem prevzemajo suverenisti\u010dne sile, medtem ko so se tradicionalne ljudske stranke oddaljile od svojih temeljev. Ceuta je zanj simboli\u010dna: neko\u010d prva kolonija \u0161irjenja zahodne kulture, danes prizori\u0161\u010de pritiska z juga.<\/p>\n

\u017diga Turk poudarja, da je \u201cEvropa suverena toliko, kolikor ima volje, sredstev in mo\u010di, da to suverenost dejansko brani \u2013 ne toliko, kolikor si to zapi\u0161e na papir. Dr\u017eave na ju\u017eni meji, od Tur\u010dije do Maroka, v zameno za ugodnosti ovirajo migrante in za Evropo opravljajo \u201cumazano delo\u201d, ki ga sama zaradi so\u010dutnosti in pravi\u010dnosti no\u010de.\u201d Ob\u010dasno te dr\u017eave opozorijo na svojo vlogo. Suverenost torej ni deklaracija, temve\u010d praksa.<\/p>\n

\u017diga Turk nezadovoljstvo s \u0160panijo po Evropi povezuje predvsem s S\u00e1nchezovo legalizacijo stotiso\u010dev migrantov, ki so tako postali dr\u017eavljani EU in se prosto gibljejo po celini. Tak\u0161ne enostranske poteze po njegovem mnenju ogro\u017eajo Schengen in \u0161ir\u0161e oblike prostega pretoka ljudi. Tudi Bo\u0161tjan M. Turk krizo neposredno povezuje z mehko migracijsko politiko \u0161panske vlade in sodi\u0161\u010di, ki so omejevala hitra vra\u010danja. Sporo\u010dilo potencialnim migrantom je jasno: \u201cpridite, ker se vas ne bo odlo\u010dno zavrnilo. To je vabilo, ne odvra\u010danje.\u201d Pri tem sodelujejo tudi nevladne organizacije, financirane z evropskim denarjem. Trditve o morebitni izklju\u010ditvi \u0160panije iz Schengena ocenjuje kot legitimne, saj Schengen temelji na zanesljivem varovanju zunanjih meja. Dr\u017eava, ki tega ne zmore, ogro\u017ea celotno obmo\u010dje.<\/p>\n

\"\"Foto: EPP<\/p>\n

Oba analitika opa\u017eata, da gre ve\u010dinoma za mlade mo\u0161ke
Bo\u0161tjan M. Turk to vidi kot znak, da ne gre le za ekonomsko pre\u017eivetje, temve\u010d za proces demografskega in kulturnega preoblikovanja. Varnostna tveganja \u2013 pritisk na infrastrukturo, rast kriminala, oblikovanje vzporednih dru\u017eb in izguba socialne kohezije \u2013 so po njegovem o\u010ditna. \u010ce bi se valovi raz\u0161irili, bi se nadaljeval proces, ki ga povezuje z dobo Angele Merkel: deevropeizacija in islamizacija Zahodne Evrope, medtem ko bi Vzhodna Evropa ostala bli\u017ee svojim koreninam.<\/p>\n

\u201cTo ka\u017ee, da ne gre za begunce, ampak najbolj\u0161em primeru za ekonomske migrante in v najslab\u0161em za osvajalce. Posnetki s Ceute spominjajo na prizore iz distopi\u010dnih romanov kot je Raspailov Camp of the Saints. Razlika je, da se tam to dogaja na Azurni obali. Ker se Evropa demografsko prazni, ni izklju\u010deno, da se bodo prizori za\u010deli ponavljati na evropski celini,\u201d ocenjuje \u017diga Turk.<\/p>\n

\u010cas za oklevanje je potekel, potrebna je restriktivna politika
Zunanje meje niso administrativne \u010drte, temve\u010d pogoj za suverenost in civilizacijo, meni Bo\u0161tjan M. Turk. Zagovarja neprepustne fizi\u010dne ovire, vklju\u010ditev vojske in takoj\u0161nje kolektivne deportacije na meji. Odvra\u010dilni u\u010dinek je klju\u010den. \u201cVsakomur, ki prestopi mejo zunaj uradnih prehodov in brez ustreznih dokumentov, mora biti vstop trajno zavrnjen brez mo\u017enosti dolgotrajnih prito\u017ebenih postopkov, ki zgolj izigravajo pravni sistem. Evropa mora svetu poslati jasno in trdo sporo\u010dilo, da je nezakonit vstop nesprejemljiv in da bo vsak poskus kr\u0161enja suverenosti sankcioniran s takoj\u0161njim izzivom. Le z vrnitvijo k mo\u010dnim nacionalnim dr\u017eavam in brezkompromisnemu varovanju lastnih meja si lahko Evropa zagotovi pre\u017eivetje in ohrani svojo zgodovinsko identiteto,\u201d pojasnjuje. Kot zgled navaja politiko Mad\u017earske in Italije pod Giorgio Meloni.<\/p>\n

\u017diga Turk poudarja, da je potrebna restriktivna skupna evropska politika do sprejemanja pri\u0161lekov in podeljevanja dr\u017eavljanstva, dokler obstaja prost pretok ljudi. Dotok je treba ustaviti takoj. Deportacije so realne predvsem za kriminalce; splo\u0161no pozivanje k mno\u017ei\u010dnim deportacijam ocenjuje kot cenen populizem.<\/p>\n

Politi\u010dne posledice za levico in zaupanje v dogovore
Bo\u0161tjan M. Turk pri\u010dakuje, da bodo levi\u010darske vlade, ki so leta poudarjale solidarnost in \u010dlovekove pravice, medtem ko lokalno prebivalstvo do\u017eivlja kaos, odplaknjene. Kriza po njegovem mnenju razgalja tudi kapitulacijo tradicionalne desne sredine. Volilno telo se obra\u010da k silam, ki zagovarjajo nadzor meja in ohranjanje nacionalne identitete.\u00a0\u017diga Turk ugotavlja, da med evropskimi staroselci obstaja \u0161irok konsenz o omejitvi migracij. \u201cDanska levica ka\u017ee sorodnim strankam, kako se opredeliti do teh vpra\u0161anj,\u201d pojasnjuje.<\/p>\n

Glede dogovorov z Marokom in drugimi tranzitnimi dr\u017eavami Bo\u0161tjan M. Turk meni, da jim ni mogo\u010de zaupati, saj migracije uporabljajo kot geopoliti\u010dno oro\u017eje in sredstvo izsiljevanja. Edina zanesljiva pot je trda meja. Navaja konkretne \u0161tevilke evropske pomo\u010di Maroku in drugim dr\u017eavam, ki po njegovem vzpostavljajo sistem \u201cpla\u010devanja odkupnin\u201d. \u017diga Turk zagovarja oboje: trdo evropsko mejo in sodelovanje s sosednjimi dr\u017eavami: \u201c\u010de bo evropska meja nepropustna, bodo tudi naslednje linije prisiljene zapreti svoje ju\u017ene meje.\u201d<\/p>\n

Schengen, prost pretok in vloga Slovenije
Oba se strinjata, da dogodek zaostri debato o Schengenu. Bo\u0161tjan M. Turk meni, da je razprava o izklju\u010ditvi dr\u017eav, ki ne varujejo zunanjih meja, legitimna in nujna.<\/p>\n

\u201c\u010ce posamezne dr\u017eave \u010dlanice na obrobju Unije zaradi ideolo\u0161ke pasivnosti ali nesposobnosti dopu\u0161\u010dajo, da se njihove zunanje meje sesujejo v nekaj urah, s tem neposredno ogro\u017eajo celoten evropski prostor. Iz suverenisti\u010dne perspektive je debata o izklju\u010ditvi tak\u0161nih dr\u017eav iz schengenskega sistema povsem legitimna in nujna. Dr\u017eava, ki ne zmore ali no\u010de izpolnjevati svoje primarne dol\u017enosti varovanja zunanje meje EU, nima ve\u010d pravice u\u017eivati ugodnosti prostega pretoka oseb in blaga. Schengen ne sme biti samopostre\u017ena trgovina, kjer si neodgovorne vlade izbirajo zgolj pravice, dol\u017enosti pa prelagajo na ramena sosednjih dr\u017eav.\u201d Schengen ne sme biti samopostre\u017ena trgovina pravic.<\/p>\n

\"\"Foto: epa<\/p>\n

\u017diga Turk gre \u0161e dlje: \u201cPod vpra\u0161ajem ni samo Schengen ampak prost pretok ljudi na splo\u0161no. Ta je bil mi\u0161ljen za staroselce \u2013 da se lahko npr. \u0160panec zaposli v Italiji \u2013 ne glede na to, ali na meji poka\u017ee potni list ali ne. Ni bil pa zami\u0161ljen, da lahko to naredi nekdo iz Afrike, ki ga je nek Sanchez s kosom papirja naredil za \u0160panca. Ko pade prost pretok ljudi, se bo pojavilo vpra\u0161anje prostega pretoka blaga, kapitala \u2026 in konca EU. Kar bi bila velikanska \u0161koda. Zato teh vpra\u0161anj ni za jemati na lahko.\u201d<\/p>\n

T.B.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"Nedavni val nezakonitih prehodov v \u0161pansko enklavo Ceuto je znova postavil pod vpra\u0161aj zmo\u017enost Evropske unije, da brani…\n","protected":false},"author":2,"featured_media":179486,"comment_status":"","ping_status":"","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":"","_share_on_mastodon":"0"},"categories":[3],"tags":[17505,44900,65,66,1946,37,38,15965],"class_list":["post-179485","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","category-evropa","tag-bostjan-m-turk","tag-ceuta","tag-europe","tag-evropa","tag-migracije","tag-slovene","tag-slovenscina","tag-ziga-turk"],"share_on_mastodon":{"url":"https:\/\/pubeurope.com\/@si\/117032599321952844","error":""},"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/179485","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/users\/2"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=179485"}],"version-history":[{"count":0,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/179485\/revisions"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media\/179486"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=179485"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=179485"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=179485"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}